Ljubljana – BS je tako danes objavila zbirne podatke, po katerih so banke skupaj 728.512 oškodovancem vrnile 2,7 milijona evrov provizij in 1,2 milijona evrov pripadajočih zamudnih obresti. Povprečni znesek vračila je bil 5,28 evra. Natančnih podatkov o tem, kolikšno je bilo breme posamezne banke, ni, obstajajo pa podatki za dve večji. NLB je že sama sporočila javnosti, da bo v ponedeljek, 15. novembra, 469.148 komitentom vrnila 1,78 milijona evrov provizij in 0,81 milijona evrov obresti (povprečno po 5,52 evra), v NKBM pa so pojasnili, da bodo vrnili 430.000 evrov provizij in 200.000 evrov zamudnih obresti. To pomeni, da sta Abanka in Banka Celje skupaj vrnili okoli 700.000 evrov provizij in obresti.

Zakaj se je glede provizij zdaj oglasila Banka Slovenije, ki je pristojna le za nadzor bančnega trga in skrbi za stabilnost finančnega sistema? Ker so v primeru bankomatnih provizij znova odpovedale druge institucije pravne države in je morala uveljavitev pravnomočne sodne odločbe na ta način izsiliti – civilna družba. Predsednik Društva za pravno državo Rado Pezdir je na guvernerja BS Marka Kranjca naslovil javni poziv k ureditvi razmer, nastalih zaradi bančnega kartela. BS je v odgovoru poudarila, da gre za pravnomočno dokazano kršitev pravil konkurence, izključno pristojnost za nadzor, sankcioniranje in izvrševanje pravil konkurence pa ima Urad RS za varstvo konkurence, in ne Banka Slovenije. Kljub temu se BS strinja, da je treba vsakršno nelojalno konkurenco nemudoma sankcionirati in povrniti škodo vsem, ki so pri tem oškodovani. Zato je s pismom pozvala vse štiri banke, naj svoje komitente in javnost obvestijo, kako bodo ravnale v tem primeru. To so banke tudi storile.

Guverner Kranjec je v svojem odgovoru Pezdirju med drugim zapisal, da se še kako zaveda škodljivosti kartelnega dogovarjanja, vendar BS, podobno kot večina drugih centralnih bank, nima zakonskih pristojnost in orodij v boju proti kartelom in drugim kršitvam konkurenčnih pravil. Kljub temu je že v preteklosti vlekla poteze v korist potrošnika: s standardizacijo definicij temeljnih plačilnih storitev, z zagotavljanjem objave bančnih tarif, zahtevo po izenačenju nadomestil za domača in čezmejna plačila, s procesom enotnega območja plačil v evrih (SEPA), razmišljali pa so tudi o izdelavi metodologije za spremljanje stroškov finančnih storitev in produktov, s katero bi lahko ugotovili, ali banke zaračunavajo previsoke tarife.

Ker je finančna kriza poudarila potrebo po večji zaščiti potrošnikov na finančnih trgih, bo dala BS pobudo za zakonske spremembe, ki bi centralni banki ali neodvisni instituciji podelile pristojnosti za preverjanje ponudbe bančnih in finančnih storitev s stališča informiranja potrošnikov in s stališča skladnosti z dobrimi praksami, ob kršitvah pa bi ji dala večje pristojnosti za ukrepanje.

Vir:Delo.si