Ob tem pa je poudaril, da kljub pomembnemu napredku ostajajo izzivi in tveganja. "Najpomembnejši izziv v tem trenutku predstavlja zagotavljanje zadostne likvidnosti in finančne stabilnosti bančnega sektorja," je menil Rehn. Pozval je še k nadaljnjemu izvajanju strukturnih reform, ki bodo sprostili velike potenciale za spodbujanje rasti.

Evropska komisija je svoje mnenje utemeljila na dejstvu, da je Grčija v prvem polletju proračunski primanjkljaj znižala za 46 odstotkov. Državna potrošnja se je v primerjavi s prvim polletjem lani znižala za 16,9 odstotka, tudi zaradi zmanjševanja plač javnim uslužbencem, so zapisali. V drugi polovici leta pa bo morala Grčija po njihovem mnenju več pozornosti nameniti še prihodkovni strani proračuna, delovanju lokalnih oblasti ter izplačilom socialnih transferjev.

Izplačilo morajo potrditi še države evrskega območja in Odbor izvršnih direktorjev IMF

Komisija je tako pritrdila ugotovitvam misije strokovnjakov komisije, Evropske centralne banke (ECB) in IMF, ki so v začetku meseca opravili skrben pregled grških ukrepov v tej državi in pohvalili njen napredek. Grčija si je tudi po njihovem mnenju prislužila izplačilo drugega izmed 12 obrokov posojila v višini devetih milijard evrov (6,5 milijarde odpade na države z evrom, 2,5 milijarde pa na sredstva IMF). Izplačilo morajo sedaj še odobriti države evrskega območja in Odbor izvršnih direktorjev IMF.

Medtem ko v prvi tranši, ki je bila izplačana maja, Slovenija s sredstvi še ni sodelovala, pa bo v obroku posojila, ki bo izplačan septembra, Grčiji že namenila svoj delež. Pred tednom dni so na ministrstvu za finance pojasnili, da naj bi komisija v teku meseca sporočila, kolikšen točno bo prispevek posamezne sodelujoče države in tako tudi Slovenije v tem izplačilu.

Izvajanje grškega rešilnega paketa se tako nadaljuje, kljub temu da je sodelovanje v mehanizmu minuli teden dokončno zavrnila Slovaška. Rehn je takrat obžaloval kršitev solidarnosti znotraj območja evra, a pri tem zagotovil, da izvajanje mehanizma ni ogroženo.

Finančni ministri držav v območju evra so v začetku maja v Bruslju sprejeli odločitev za sprožitev mehanizma do 110 milijard evrov posojil Grčiji v prihodnjih treh letih, s čimer so državo rešili pred bankrotom. Države v območju evra so v treh letih pripravljene prispevati do 80 milijard evrov, IMF pa preostalo.

Slovenija bo v okviru mehanizma znotraj deleža evroskupine prispevala 0,48 odstotka skupne vrednosti. Slovenski delež bo tako znašal do okoli 387 milijonov evrov, od tega letos 145 milijonov evrov.

Vir:Delo.si