Kaj se dogaja pri izvajalcih dodatnega pokojninskega zavarovanja, potem ko je to zavarovanje na svoji zelo pomembni prelomnici - prvi desetletnici svojega obstoja, hkrati pa ga spremlja kar nekaj negotovosti, tudi razvpita in s socialnimi partnerji razglašena pokojninska reforma (ZPIZ-2). Ali bodo zavarovanci, ki so sklenili prvih deset let teh zavarovanj iz skladov pobegnili z novimi avtomobili ali pa bodo vendarle ravnali premišljeno in si iz nabranega kupčka nekaj tisoč evrov »naročili« dodatno pokojnino? Kar je bil, kakor poudarja Peter Filipič, direktor Pokojninske družbe A, temeljni namen tega zavarovanja. Čista utvara je, da bo država skrbela za naše vse manjše pokojnine, poudarja Filipič.

Zakaj se dogaja, da zavarovanci v zadnjem času množično izstopajo iz teh zavarovanj?

Zakon (zdaj še veljavni ZPIZ-1) pravi, da desetletno zavarovanje preneha v treh mesecih po tistem, ko posameznik poda izstopno izjavo in po dveh mesecih moramo sredstva posamezniku izplačati. Množični telefoni, ko ljudje želijo izstopiti iz varčevanja, so tudi v naši družbi vsakdanji. Seveda smo okrepili aktivnosti, ljudi prepričujemo, da se vsi ti enkratni dvigi privarčevanih sredstev ne izplačajo: zanje bodo plačali visoko dohodnino in seveda ostali brez dodatne pokojnine ali rente, kar je bil smisel njihovega varčevanja.

Koliko zavarovancev ima vaša družba, ki se jim desetletni rok izteče?

Teh je deset tisoč. Niso problematični tisti, ki imajo pogoje za upokojitev, vendar je teh zdaj malo v primerjavi s tistimi, ki kličejo in želijo izstopiti. Kar 90 odstotkov je namreč mlajših in zaposlenih, ki so še zelo oddaljeni od pogojev za upokojitev. Ti vidijo predvsem denar, ki bi ga zdaj radi porabili in so prepričani, da je do njihove upokojitve še predaleč. V povprečju imajo naši zavarovanci na računih od šest do sedem tisoč evrov. Seveda pa prevladujejo zavarovanci, ki jim podjetja v celoti vplačujejo premije dodatnega pokojninskega zavarovanja. Poudaril bi tudi, da med tistimi, ki želijo denar dvigniti, niso samo ljudje iz socialnega minimuma, ampak tudi tisti, ki imajo na računih znatne zneske, visoke od 15 do 20 tisoč evrov.

Potem torej velja, da je država spet zamudila čas, da bi pojasnila in zakonsko uredila smisel DPZ?

V Sloveniji nenehno poslušamo, da nihče več ne verjame v državo, a po drugi strani je videti, da ljudje preveč verjamejo v socialni sistem te iste države, saj so še vedno prepričani, da bo nekoč zanje poskrbel ZPIZ. Vendar te alternative ni, saj je že zdavnaj jasno, da nas je starejših vedno več. Že zdaj pride približno tretjina denarja za pokojnine iz proračuna, zato bodo kmalu tudi pokojnine iz prvega stebra na koncu državne pokojnine. Po drugi strani pa se ljudem še vedno prodaja zgodbo, da je pokojnina pravica iz dela, a vemo, da v praksi ni tako. Tudi v brošurah, ki jih je država razposlala pred kakšnim mesecem dni, smo lahko prebrali, da bomo vsi imeli lepe pokojnine, že če bomo sprejeli pokojninsko reformo, o dodatnem pokojninskem zavarovanju pa tako rekoč niti besedice. Toda za takšno zavarovanje ali varčevanje je treba varčevati vnaprej, saj druge možnosti ni.

Kako se v družbah odzivate na izstope zavarovancev? Ponujate lepe rente ali še kaj?

Ljudem povemo, da bodo za sredstva, ki jih bodo dvignili, morali plačati visoko dohodnino, družine pa bodo izgubile tudi različne vrste socialnih pomoči; za vrtec in druge. Če nekdo danes dvigne sedem tisoč evrov in mu država pri tem z davkom odvzame najmanj 40 odstotkov, bo dejansko dobil štiri tisoč evrov. Hkrati pa bo seveda tako izstopil iz zavarovanja, in tu nastopi pomembno vprašanje, ali bodo podjetja, potem ko nekdo izstopi iz zavarovanja, še pripravljena ponovno vplačevati zanj premije dodatnega pokojninskega zavarovanja. Bojimo se, da ne bodo, morda pa se bo tudi kakšen finančni minister vprašal, zakaj bi ljudem priznavali olajšave za premije tega zavarovanja, če potem ne služijo svojemu osnovnemu namenu, povrhu pa se tudi socialni transferji kljub temu varčevanju ne zmanjšujejo. Potem lahko pride do tega, da bi kdo pomislil na ukinitev olajšav za te premije in tako je lahko cel drugi pokojninski steber pod vprašajem.

Koliko zavarovancev lahko zdaj po desetih letih pobegne iz drugega stebra?

Računali smo, da bi lahko v naslednjih treh letih iz sistema DPZ odšlo okrog 500 milijonov evrov izplačil, a že danes je ta ocena hujša, saj se ocenjuje, da lahko sistem zapusti 70 odstotkov sredstev ali okrog 800 milijonov evrov.

Kakšen je vaš poziv zavarovancem, da bi se glede enkratnih dvigov nekoliko umirili, saj se torej lahko razmeroma dobro vpeljani sistem dodatnega pokojninskega zavarovanja ob njegovi prvi desetletki povsem popači ali zlomi?

Če je nekdo vplačeval deset let in ima pogoje za upokojitev, bo iz privarčevanih sredstev lahko dodatno prejemal okrog osem odstotkov svoje obvezne pokojnine. V povprečju za 50 evrov, a če bodo ljudje še naprej varčevali in se upokojili okrog leta 2020, bo to pomenilo že 100 evrov dodatne pokojnine ali rente. Pri izstopih ne gre za problem, da izvajalci teh sredstev ne bi mogli izplačati, ampak za nevarnost, da tako ljudje nikoli ne bodo prišli do spodobnih rent. Seveda pa bi veliki dvigi sredstev negativno vplivali tudi na kapitalski trg, in kakor sem že omenil, tudi zaupanje v sistem DPZ, zlasti pri podjetjih, ki zdaj vplačujejo premije. Zaradi vsega tega je sistem drugega pokojninskega stebra lahko ogrožen, nikakor ne zato, ker mi sredstev ne bi mogli izplačati.

Kako je zdaj mogoče ljudi prepričati ali prepričevati, naj ne zapuščajo DPZ?

En način je gotovo ta, da delodajalci za tiste, ki izstopijo, ob ponovni vključitvi v sistem DPZ ne bi več plačevali premije. Lahko se zgodi, da bodo posamezna podjetja res začela tako ravnati. Pri tem pa pozabljamo, da smo ob zadnji pokojninski reformi leta 2000 imeli srečo, da so podjetja privolila v to vplačevanje premij za svoje zaposlene, saj si morajo v svetu ljudje to praviloma izboriti. Zakaj bi torej to pozitivno naravnanost podjetij tako poceni prekinili?

Kakšna bi bila torej optimalna rešitev problema - množičnega izstopa iz DPZ?

Po našem mnenju tista, po kateri bi zakon omogočil dvige sredstev po desetih letih le v izjemnih primerih, ko so posamezniki v stiski, gotovo pa ne za to, da si kupijo avto. Ponekod v tujini imajo prakso, da lahko dvigneš le določen del sredstev, denimo tretjino, vendar izključno za neko svojo dolgoročno potrebo, za nakup stanovanja in podobno, s čimer si izboljšaš standard tudi ob upokojitvi. Mi smo predlagali poenostavitev, po kateri bi lahko polico tega zavarovanja tudi zastavili pri najemu kredita za nakup stanovanja ali podobne trajne dobrine, ki jo je mogoče koristiti v pokoju. Pozitivno je v tem trenutku gotovo to, da ministrstvo za finance pripravlja spremembo zakona o dohodnini, s katero bi rente iz dodatnega pokojninskega zavarovanja znatno razbremenili plačila dohodnine. Naša ideja je, da bi 13,5-odsotna pokojninska olajšava veljala kumulativno, torej da bi sešteli obvezno in dodatno pokojnino in zanju uveljavili 13,5-odstotno olajšavo. To bi v praksi pomenilo, da vsak, ki bi imel največ 1000 evrov visoko skupno pokojnino, ne bi plačal nobene dohodnine.

Kako odgovarjate tistim, ki se bodo odločili za rente?

Vsak, ki se zanima zanjo, lahko pridobi izračun tudi na naši spletni strani, vendar je treba povedati, da se zakon (ZPIZ-2), ki bo natančneje opredeljeval rente, šele pripravlja in bo začel veljati januarja, torej takrat, ko bi morali prve rente že izplačati. A zagotovim lahko, da bomo na izplačevanje rent v mesecu dni pripravljeni. Glede izračuna rent je zdaj jasno, da moramo zanje uporabljati nemške tablice smrtnosti 1994 ena in donos, ki ne sme biti višji od 2,75 odstotka, ki je tehnična obrestna mera. Na osnovi tega se lahko izračuna vsaka renta. Vsaka ugodnejša davčna obravnava rente pa bi bila seveda dobrodošla.
Vir:delo.si