Katar je kot najbogatejša zalivska država, ki se s svojim državnim investicijskim skladom (QIA) tako rekoč nahaja na nakupovalnem pohodu po Aziji, ZDA in Evropi, naravni partner. V Sloveniji jih zanimajo investicije v hotelirstvu, zdravstvenem sektorju, visokotehnoloških podjetjih in tukajšnjih blue-chipih. Izjemno bogastvo s črpanjem nafte Katar premore tretje največje zaloge zemeljskega plina na svetu (približno 25 trilijonov kubičnih metrov). Posebej močno je na svetovnem trgu prisoten z utekočinjenim zemeljskim plinom. Lep čas je veljal za enega izmed potencialnih dobaviteljev plinovoda Nabucco, s katerim je EU nameraval diverzificirati svojo plinsko oskrbo. Izjemno bogastvo si je v minulih desetletjih zagotovil tudi s črpanjem nafte (trenutno na dan načrpajo 800.000 sodčkov). Zadnjo kapljico tekočega zlata naj bi na katarskih nahajališčih sicer načrpali okoli leta 2034.

Predvsem v zadnjih letih naglo rastoče cene energentov so za dobre pol Slovenije veliki državi, ki gosti tudi ameriško vojaško oporišče, zagotovile izjemne ekstra dobičke. Prav zaradi volatilnosti trga energentov (cena zemeljskega plina je sicer ostala relativno stabilna) in skorajda popolne odvisnosti katarskega proračuna od prodaje nafte in zemeljskega plina si uradna Doha z investicijami v druge industrije in storitvene sektorje že leta prizadeva razpršiti poslovna tveganja. Očitno se prizadevanjem emirja, da bi tudi prihodnje generacije lahko okusile ugodnosti trenutnega petrodolarskega finančnega dežja, s spoštovanjem priklanja tudi finančni sektor. Standard & Poor je denimo kreditni rating države ocenil z AA-.

Milijarda investicij iz Dohe?

Predsednik Türk je včeraj poudaril, da si Slovenija želi s Katarjem razviti zelo intenzivne in obetavne odnose. Čeprav sta bila voditelja v svojih izjavah po pogovorih na Brdu precej vljudnostna, podrobnosti morebitnega prihoda in dinamike katarskih investicij pa nista pojasnjevala, je znano, da se Slovenija spogleduje z milijardo dolarjev investicij iz Dohe. K vse večjemu ugledu Slovenije v arabskem svetu precej prispeva vse bolj načelna slovenska zunanja politika do arabsko-izraelskega spora, o katerem sta včeraj govorila tudi predsednik Türk in emir Al Tani. Vrata v arabskem svetu so se Sloveniji občutneje odprla potem, ko je lani v Svetu za človekove pravice ZN kot ena izmed redkih evropskih članic v celoti podprla poročilo južnoafriškega sodnika judovskega rodu Richarda Goldstona o vojnih zločinih Izraela in Hamasa med vojno v Gazi. Dodatno je za naklonjenost poskrbela iniciativa predsednika Türka za rehabilitacijo otrok iz Gaze v centru Soča. Tega si bo emir Al Tani danes tudi ogledal, že včeraj pa je rehabilitacijo žrtev vojne iz Gaze podprl z donacijo 100.000 evrov.

Naložbe za varno prihodnost

Katarska skrb za prihodnost svoje države predstavnike sklada QIA vodi v različne dele sveta. Zgolj lani so v banke, transportna in storitvena podjetja ter v različne druge sektorje gospodarstva širom sveta investirali 30 milijard dolarjev. Podobno vsoto nameravajo porabiti tudi letos. Med svoje naložbe lahko prištevajo skorajda lastniške deleže v Volkswagnu, Porscheju, v britanski banki Barcleys, trgovino Harrod's, verigo trgovin J Sainsburry, 15-odstotni delež v londonski borzi. Spogledujejo se tudi z investicijami v grške banke, poljske ladjedelnice in kitajsko kmetijsko banko. Januarski podpis sporazumov o gospodarskem sodelovanju in izogibanju dvojnega obdavčevanja ter preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki od dohodka in premoženja sta včeraj državi nadgradili s sklenitvijo sedmih dodatnih sporazumov. Med drugim sta se dogovorili za tesnejše sodelovanje na področju turizma in zdravstva. Državi se pogovarjata tudi o ustanovitvi skupnega slovensko-katarskega finančnega sklada, katerega namen naj bi bil pospeševanje okrevanja in tehnološkega razvoja slovenskega gospodarstva. Zagotovljene naj bi bile ustrezne dolgoročne donosnosti vloženih sredstev.

Vir:Dnevnik.si