Peking - „Kitajska je kupila kar nekaj evropskih obveznic," je dejal Yu Yongding, nekdanji svetovalec kitajske centralne banke; ta je bila del odbora za zunanjo politiko, ki je junija obiskal Francijo, Španijo in Nemčijo. Japonski minister za finance je 9. avgusta dejal, da je Kitajska kupila za 20,1 milijarde dolarjev več japonskih obveznic, kot jih je prodala v prvi polovici leta 2010, kar je najhitrejši tempo nakupa v vsaj zadnjih petih letih. „Razpršenost mora biti osnovni princip," je dejal Yu in dodal, da mu je „bankir z enega najvišjih položajev v centralni banki" dejal, naj pove evropskim politikom, da Kitajska zaupa v evropsko gospodarstvo in valuto. „Nismo prodali evropskih obveznic ali premoženja, temveč smo ga dokupili," je dejal Yu.

„Kitajska zaupa evropskemu gospodarstvu, evru in območju evra ," je dejal Yu, ki ga je kot člana državne univerze za družbene vede časopis China Daily izbral za gostitelja in spraševalca Timothyja F. Geithnerja, ko je bil ta junija 2009 na obisku v Pekingu. Spraševal ga je o tveganju, da bi proračunski primanjkljaj ZDA zmanjšal kitajsko vrednost premoženja, ki ga imajo v ameriškem dolgu.

Kitajski premier Wen Jiabao je pozval ZDA, naj naredijo „konkretne korake" za stabilizacijo oziroma za povrnitev zaupanja investitorjev, ki imajo premoženje v dolarjih. Kitajska, ki je največja čezoceanska imetnica ameriških obveznic, je v enem mesecu, od aprila do maja zmanjšala zalogo v ameriškem dolgu z 900,2 milijarde dolarjev na 867,7 milijarde dolarjev, s prej rekordnih 939,9 milijarde dolarjev (julij 2009).

Azijske centralne banke, ki imajo okoli 60 odstotkov vseh svetovnih deviznih rezerv, se odmikajo od varčevanja v dolarjih. Zaskrbljeni zaradi slabše rasti v ZDA in rekordnega zadolževanja se obračajo proti evru, da bi zaščitili rezerve, in sicer s pridobivanjem dobička v 16 nacionalnih valutah. Kot je pokazala zadnja ameriška statistika, so svoj del v ameriških obveznicah zmanjšale tudi Južna Koreja, Malezija in Indija.

Vir:Delo.si