Peking - Kitajska je svetovno gospodarstvo lani privedla k izboljšanju z gospodarstvom, 90-krat večjim od tistega iz leta 1978, ko je takratni voditelj Deng Xiaoping začel uvajati reforme, ki so državo in njeno gospodarstvo odprle svobodnemu tržišču. Kitajski gospodarski bum se je razvil na poceni delu in množični proizvodnji. Povprečna plača kitajskega delavca je še naprej 20-krat nižja od plače ameriškega delavca, vendar se je zvišala za 17 odstotkov, opozarjajo ekonomisti. Z rastjo plač rastejo tudi aspiracije, z njimi pa tudi domače tržišče. Previdnejši ekonomisti opozarjajo, da je kitajsko gospodarstvo preveč odvisno od izvoza in je zaradi tega občutljivejše na krizna gibanja v svetu.

Kitajski bum, podprt z zakonsko regulativo in državnimi bankami, ki so z ogromnimi posojili kreditirali prebivalce, je do danes ustvaril zavidljivo bazo domačih potrošnikov, ki kupujejo ne samo domače proizvode, temveč tudi uvozni in leta nedostopni luksuz. Strokovnjaki pri Goldman Sachs so izračunali, da bo država z 1,3 milijarde prebivalcev prehitela najmočnejšo gospodarsko velesilo ZDA do leta 2027 oziroma bo takrat njen BDP narasel na 14 bilijonov dolarjev na letni ravni. Kitajska je že lani prehitela ZDA in postala največje avtomobilsko tržišče, prav tako je z mesta največjega izvoznika na svetu izrinila Nemčijo. Kitajska spada med največje kupce železove rude in bakra in je druga največja uvoznica surove nafte. Vendar razloga za evforijo ni, opozarjajo analitiki; gospodarstvi Kitajske in Japonske je zelo težko primerjati na četrtletni ravni.

Kot piše The Economist, je treba biti pozoren predvsem pri treh zadevah: medtem ko je kitajska rast v zadnjih desetletjih izjemno napredovala, pa izrinjanje Japonske z drugega mesta odraža leta slabe gospodarske rasti v slednji. Gre torej tako za japonsko stagnacijo kot tudi kitajski bum. Drugič; Kitajska ostaja še zmeraj zelo revna glede na prebivalca. Štirikrat več prebivalcev proizvaja manj, kot je polovica ameriške proizvodnje, urbana produktivnost se izravnava z omejeno rastjo na podeželju. In tretjič, ključne spremembe še sledijo: kljub trenutni rasti bodo potrebne še generacije, da bo Kitajska dosegla raven razvoja naprednih gospodarstev.

Z odpiranjem gospodarstva svobodnemu tržišču je Kitajska pred siromaštvom rešila 300 milijonov prebivalcev, kljub vsemu pa ostaja v skupini dežel v razvoju z BDP per capita 2,490 dolarja. S tem se Kitajska uvršča šele na 127. mesto držav na svetu, standard njenih prebivalcev pa je na ravni prebivalcev Angole ali Azerbajdžana. Kljub vsemu pa analitične hiše dajejo Kitajski optimistične ocene, ki ji napovedujejo vodilno mesto med svetovnimi velesilami že leta 2010. Štiri od deset največjih svetovnih podjetij po tržni kapitalizaciji prihaja s Kitajske, to so: PetroChina Co., Industrial & Commercial Bank of China Ltd., China Mobile Ltd. in China Construction Bank Corp. Agricultural Bank of China je ta mesec zvišala raven inicialne javne ponudbe na 22,1 milijardo dolarjev, s čimer je postala četrta največja banka na svetu po tržni vrednosti. Kitajska bi lahko še letos postala največje tržišče za IPO glede na ocene, da bodo podjetja v Šanghaju in Shenzhenu zbrala več kot 500 milijard juanov oziroma 74 milijard dolarjev.

Vir:Delo.si