V marsičem je to stanje in razlike razgalila zdajšnja gospodarska in finančna kriza, v kateri nekateri poslujejo povsem normalno, drugim so zelo upadli prihodki in dobiček, ali so se celo spremenili v izgubo, tretji pa so propadli.

Najbolje so jo v krizi odnesli tisti, ki jim je bil hiter razvoj in ustvarjanje vedno novih izdelkov vseskozi najpomembnejše poslovno vodilo. Tisti, ki so zaradi krize varčevali na vseh koncih, tudi pri zaposlenih, in se torej niso aktivno spopadali s poslovnimi težavami, se iz njih po večini še niso izkopali. Po podatkih Mednarodne organizacije dela (ILO) je število brezposelnih v svetu lani doseglo 212 milijonov in poznavalci napovedujejo, da bo ta številka ostala enaka tudi v letu 2010.

Po ocenah mednarodne svetovalne družbe A. T. Kearney pa se svet ne bo vrnil v normalno stanje niti po približno desetih letih, kolikor bo predvidoma trajalo izkopavanje iz krize. Do leta 2025 naj bi se vzpostavila nova realnost. V prehodnem obdobju naj bi se rast BDP v izjemno hitro rastočih Kitajski in Indiji upočasnila na pet do šest odstotkov na leto, prišlo bo, napovedujejo v A. T . Kearney, do počasnega zatona prevlade dolarja kot svetovne valute in nastal naj bi sistem več enakovrednih valut. Središče ekonomske aktivnosti se bo predvidoma premaknilo proti Vzhodu, državni dolgovi naj bi se občutno povečali, začeli naj bi skrbno uporabljati ogljik. Največji trgi naj bi ostali na Zahodu, do leta 2030 pa naj bi se poraba na Kitajskem in v Indiji občutno povečala, po ocenah za 15 do 18 trilijonov dolarjev na leto.

Slovenska podjetja 
ukrepajo prepozno

Kako bo na takšen razvoj odgovorila Slovenija? Kot poudarjajo poznavalci, bi se morala odločiti za drugačen ekonomski model, saj se je ta pokazal za neučinkovitega. Mednarodne primerjave (IMD, WEF) kažejo, da so slovenska podjetja v primerjavi s podjetji v tujini manj dobičkonosna, manj produktivna in ustvarijo manj sredstev na enoto ustvarjenega prihodka. Predvsem pa se v težavah, poudarjajo v A. T. Kearney, odzivajo veliko prepozno, najpogosteje, ko imajo že izgubo. V svetu sprožijo alarm že, če se začne zmanjševati dobičkonosnost podjetja. S pravočasnimi ukrepi poskrbijo, da izguba sploh ne nastane.

To je zagotovo pomemben nauk za slovensko gospodarstvo, v katerem je položaj precej negotov. Gradbeništvo, ki v vseh gospodarstvih velja za enega glavnih spodbujevalcev gospodarske rasti, je v Sloveniji v globoki recesiji. Strokovnjaki napovedujejo, da bo tako vsaj še prihodnje leto. Čeprav se zdi, da je njegova rast najbolj odvisna od gradnje avtocest, ki gre h koncu, in da bo treba po nove posle v tujino, pa bo v prihodnjih letih precej dela tudi doma – pri obnavljanju železniške infrastrukture, pri petem in desetem koridorju, šestem bloku Termoelektrarne Šoštanj in še kje. Toda po drugi strani so si nekateri gradbinci doma nabrali slabe reference tako pri nizkih kot pri visokih gradnjah, ne nazadnje so nekateri, kot se je pokazalo v zadnjem obdobju, dobavljali slab beton, in mnogi se sprašujejo, ali je isti dobavitelj betona enako »varčeval« tudi pri stadionu v Stožicah.

Vsekakor pa je dal največ slabih referenc gradbeništvu velenj ski Vegrad, ki bo končal v stečaju. Svoje je k temu dodala še NLB, ki je Vegradovim delavcem zasegla denar, ki so ga ti dobili iz državnega jamstvenega sklada. Sicer pa se je Slovenija letos poslovila tudi od slovenjegraškega Preventa. Del njegovih zaposlenih dobiva delo za Boxmark Leather, podobno kot delavci nekdanje Mure v podjetju Mura & Partnerji. Upati je, da po poti teh podjetij ne bo šel nakelski Merkur, za katerega je predlagana prisilna poravnava, v kateri sta med drugim tudi koprski Istrabenz in šentjurski Alpos.

Po napovedih gospodarske ministrice grozi plaz stečajev

Gospodarska ministrica Darja Radić pa vztrajno ponavlja, da Slo veniji grozi nov plaz stečajev, zlasti menda srednjih in malih podjetij. V Ajpesu so pred časom poudarjali, da so najbolj tvegana tista podjetja, ki so že v letu 2009 poslovala z ne gativnim kapitalom. Zadnji podatki Ajpesa pa kažejo, da se rekordno povečuje število podjetij, ki zamujajo s plačilom dospelih oziroma zapadlih obveznosti, rekorden je tudi povprečni dnevni znesek ne plačanih dospelih obveznosti. V vladi pričakujejo, da se bo število brezposelnih, ki je oktobra preseglo številko sto tisoč, povečevalo še vse prihodnje leto. Kje se bo ustavilo, je odvisno tudi od gospodarskih razmer v Nemčiji, ki je naša največja gospodarska partnerica. Po tem lahko sklepamo, da bodo najbolj prizadeti izvozniki, saj veliko podjetij večino proizvodnje izvozi. Tudi zdaj že nekdanji Prevent je bil dolga leta eden največjih slovenskih izvoznikov in se je širil tja, kjer so bile avtomobilske tovarne. Še bolj žalostno pa je, da Preventa ni pokopala gospodarska kriza, temveč spori med lastniki, za katere je bilo veliko slovenjegraško podjetje samo tako imenovana kolateralna škoda, kot so bili kolateralna škoda zaposleni v nekdanji Steklarski Novi, ki jim to podjetje, kot še mnogo drugih, ni plačevalo za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje.

Prve take anomalije so v Sloveniji zaznali leta 2004. Ko so ukinili nekdanji SDK, prek katerega je prej potekal ves plačilni promet in je imela tudi nadzorno vlogo, so ustanovili Ajpes, ki nima nadzornih pristojnosti, ter računsko sodišče, ki se ukvarja z drugimi zadevami. Plačilni promet pa so prenesli na banke. Taka organizacija je bila verjetno povezana z zahtevami Evropske unije. Toda med starim SDK in novimi ustanovami so pustili luknjo, ki dopušča zdajšnje nepravilnosti. Prej se ni moglo zgoditi, da podjetja državi ne bi nakazala denarja za prispevke. Glede na to, da je nekdanji SDK opozarjal tudi na nepravilnosti pri lastninjenju po Markovićevem zakonu, verjetno ne bi molčal tudi ob nepravilnostih pri menedžerskih prevzemih. Tako je bila ukinitev nekdanje SDK verjetno komu v korist. Banke pa so s prenosom plačilnega prometa nanje lahko obračale še več denarja in obsežno pripomogle k zdajšnji zadolžitvi gospodarstva, ki se je začela občutneje povečevati pred slovenskim prevzemom evra.

A medtem ko je bilo lansko leto za številna slovenska podjetja izjemno težko, so po drugi strani mnoga poslovala zelo dobro, pa tudi nekatera od teh, ki so poslovala z izgubo, so bila pri drugih poslovnih kazalnikih bolj uspešna. To je pokazala tudi naša tokratna lestvica superprvakov, ki smo jo pripravili na podlagi 20 poslovnih kazalnikov za leto 2009. Med približno 500 podjetji, ki so se uvrstila na naše le stvice največjih izvoznikov, največjih podjetij po skupnih prihodkih, najuspešnejših po čistem dobičku, po dodani vrednosti na zaposlenega ter največjih po številu zaposlenih, smo jih izbrali 120, ki so se po poslovanju v letu 2009 posebno izkazala. Skupaj smo pregledali kar pet tisoč podatkov in med najboljših pet so se uvrstili HSE, Ljubljana, Krka, Novo mesto, Knauf Insulation iz Škofje Loke, BSH Hišni aparati, Nazarje ter Geoplin, Ljubljana.

Superprvaki 
so veliki izvozniki

In kdo so med tokratnimi slovenskimi superprvaki? Več kot polovica podjetij na naši lestvici je proizvodnih, drugo so storitvena podjetja. Naši tokratni prvaki so povečini veliki izvozniki, odlikovali pa so se tudi po drugih poslovnih kazalcih, na katere je v nekaterih primerih vplivalo tudi to, iz katere dejavnosti prihajajo.

Holding Slovenske elektrarne (HSE) se redno uvršča med največja in najuspešnejša slovenska podjetja in tudi med pomembne izvoznike. V letu 2009 je posloval zelo gospodarno, je pa tudi malo zadolžen, ker se njegova posojila verjetno štejejo za dolg države. Novomeška farmacevtska družba Krka je stresno leto 2009 preživela brez večjih pretre sov, vendar ne brez vpliva na njeno poslovanje. Krka je že nekaj časa poslovno najuspešnejše slovensko podjetje, ki je ob odličnem poslovanju, širjenju in internacionalizaciji proizvodnje tudi med najmanj zadolženimi slovenskimi podjetji, kar pomeni, da svoj razvoj v glavnem financira sama, kar je jamstvo za uspešen razvoj tudi v prihodnje. Izvoz in zelo dobri poslovni rezultati so na tretje mesto postavili škofjeloški Knauf Insulation, nekdanji Trimo. Zelo visoko se je uvrstil krški Gen. Če upoštevamo še visoka mesta Geoplina ter mariborski DEM in podjetja OMV Slovenija, Te – Tol, Gen I, Agip Slovenija, Geoplin Plinovodi, Butan Plin, NEK, Krško, SENG, Petrol, podjetje Energetika Ljubljana ter Plinarno Maribor, lahko rečemo, da tokratno lestvico superprvakov obvladujejo energetska podjetja. Presenetljivo visoko sta se uvrstili tudi Loterija Slovenije in Športna Loterija. Ob Krki je na naši lestvici iz farmacevtske industrije še Lek, ki bi se verjetno, če ne bil v tuji lasti in se njegov dobiček ne bi delil med lastnike, uvrstil še više, in nekaj trgovcev s farmacevtskimi izdelki: Salus, Bayer in Kemofarmacija. Kljub težavam svetovne avtomobilske industrije, ki je močno prizadela tudi naša podjetja in izdelovalce sestavnih delov za avtomobile, je na naši lestvici kar nekaj proizvodnih in tr govskih podjetij iz te dejavnosti: Revoz, Adria Mobil, Man Gospodarska vozila, Cimos, Summit Motors, TPV in Novo mesto. ACH je denimo zbral premalo točk, da bi se uvrstil na našo lestvico, na kateri je nekaj podjetij iz skupine SIJ Slovenske industrije jekla, med katerimi so se najviše uvrstili ravenski Noži. Med tistimi, ki so presenetili z visoko uvrstitvijo, je na primer podjetje Colgate Palmolive, ki zaključuje prvo deseterico, zelo visoko sta se uvrstila mengeški Filc in koprski HMV Trgovina.

 

Foto Matej Družnik/dokumentacija Dela Slovenija.Ljubljana.15.11.2010 Holding Slovenske Elektrarne.Foto:Matej Druznik/DELO Naši tokratni prvaki so povečini veliki izvozniki, odlikovali pa so se tudi po drugih poslovnih kazalcih. Na lestvico najuspešnejših podjetij v letu 2009 se je uvrstilo tudi 16 energetskih podjetij, pet farmacevtskih, šest proizvajalcev avtomobilov in trgovcev z avtomobili. Če upoštevamo visoka mesta podjetja Gen, Geoplina ter mariborski DEM in podjetja OMV Slovenija, Te – Tol, Gen I, Agip Slovenija, Geoplin Plinovodi, Butan Plin, NEK, Krško, SENG, Petrol, podjetje Energetika Ljubljana ter Plinarno Maribor, lahko rečemo, da tokratno lestvico superprvakov obvladujejo energetska podjetja.