Počasno prebujanje. Balkanski delniški trgi se počasi prebujajo, tudi likvidnost se vztrajno povečuje. Nekatere delnice so sicer že dosegle zavidljive kratkoročne donose, a je do njihovih zgodovinskih maksimumov še dolga pot.

Črni oblaki nad Hrvaškim gospodarstvom. Stopnja registrirane brezposelnosti na Hrvaškem je julija dosegla 14 odstotkov. Industrijska proizvodnja se je zmanjšala že deseti mesec zapored in je na letni ravni manjša za devet odstotkov. Tudi morebitna depreciacija kune še vedno ni izključena. Za pozitivno presenečenje so poskrbeli v Adris Grupi, saj so navkljub letos nekoliko slabši turistični sezoni zabeležili boljše rezultate - v turističnem delu družbe so gostili 10 odstotkov več turistov glede na enako lansko obdobje. Od začetka avgusta je delnica holdinga pridobila že 15 odstotkov vrednosti. Po drugi strani pa je hrvaški naftni družbi INI zaradi nižje cene nafte ter izgube na področju trgovanja s plinom v prvem polletju dobiček upadel za 36,3 odstotka glede na enako lansko obdobje. Vrednost njene delnice je od začetka avgusta ostala nespremenjena, medtem ko se je hrvaški borzni indeks Crobex povzpel za 8,6 odstotka.

Pogovori Srbije z MDS v polnem teku. Srbija in Mednarodni denarni sklad (MDS) se pogovarjata o drugem svežnju finančne pomoči v višini tri milijarde EUR. Povečanja DDV oziroma višje davčne stopnje na osebne dohodke, kot se je to zgodilo na Hrvaškem, v Srbiji ni pričakovati. Zaustavil se je tudi padec industrijske proizvodnje, še vedno pa podjetja pesti precejšnja nelikvidnost, vendar je to v srbskem gospodarstvu stalna težava, ki je bila prisotna že pred krizo. Agencija za privatizacijo namerava polnoletnim državljanom, ki doslej še niso sodelovali v procesu privatizacije, brezplačno razdeliti delnice šestih državnih družb, in sicer Telekoma Srbije, Elektrogospodarstva Srbije, Aerodroma Nikola Tesla, Galenke, Jat Airwaysa in Naftne industrije Srbije. Na krilih prevzema s strani NKBM je vrednost delnice Credy banke poskočila skoraj za polovico svoje vrednosti. Likvidnost na beograjski borzi je še vedno relativno majhna, dnevnega prometa je v povprečju le 500.000 EUR. Srbski borzni indeks Belex15 je od začetka avgusta pridobil zajetnih 25,8 odstotkov.

V BIH zaustavljena privatizacija Bosnalijeka in Energoinvesta. BIH je izpolnila zahteve MDS in se nadeja finančne pomoči Evropske komisije v višini 40 milijonov EUR za pomoč malim in srednjim podjetjem. Hrvaško-madžarski konzorcij INA-MOL, ki je večinski lastnik sarajevskega Energopetrola, začenja z dogovorjeno 10 milijonov evrov vredno investicijo v posodobitev bencinskih črpalk družbe, obvezan pa je v roku treh let v družbo investirati 76 milijonov evrov. Vlada Federacije BIH je zaradi pritiska javnosti začasno zaustavila privatizacijo Energoinvesta in Bosnalijeka, saj bi lahko v recesijskem obdobju zanju iztržili prenizko kupnino. Vrednost Bosnalijekove delnice je od začetka avgusta zrasla za 20 odstotkov, medtem ko je vrednost Energoinvestove ostala nespremenjena. V zadnjem tednu avgusta je bilo na sarajevski borzi za 3,2 milijona KM prometa, kar je 82 odstotkov več kot teden pred tem. Na banjaluški borzi je bilo sklenjenih za 1,6 milijona KM poslov. Sarajevski borzni indeks SASX10 je od začetka avgusta pridobil skoraj deset odstotkov vrednosti, banjaluški Birs pa le slabe štiri odstotke.

Visoka rast osebnih dohodkov v Makedoniji. Zdi se, da od vseh omenjenih držav recesijo najbolje prestaja makedonsko gospodarstvo. Osebni dohodki zaposlenih se kljub težki gospodarski situaciji naglo zvišujejo. Povprečna junijska neto plača je znašala 326 evrov, kar na letni ravni predstavlja izjemno 27,4 odstotno rast. Makedonski borzni indeks MBI10 se je od začetka avgusta povzpel za 8,3 odstotka.

Panoge JV EVROPE

Srbske banke v naletu

Po velikem globalnem polomu delnic finančnih družb, so zdaj, ko se razmere v svetovnem gospodarstvu počasi normalizirajo, ene najzanimivejših delnic v Srbiji prav bančne.

Delnica Agrobanke (P/E=11,98, P/B=0,42, ROE=3,52) se je v zadnjih petih tednih (od 1. 9. do 7. 9.) povzpela za kar 46 odstotkov. Predvsem zaradi nizke likvidnosti je delnica zelo volatilna. V preteklosti je banka imela veliko težav – dolg Pariškemu klubu, vstop države v lastniško strukturo s konverzijo dolga v kapital itd. Zavedati se je treba tudi dejstva, da je izjemen polletni poslovni rezultat banke posledica predvsem rasti vrednosti finančnih naložb in ne osnovnega poslovanja. AIK banka (P/E=4,4, P/B=0,67, ROE=16,09) je v omenjenem obdobju zrasla za 26 odstotkov. Nekateri srbski analitiki sicer opozarjajo na tvegan kreditni portfelj te banke, ki ga večinoma sestavljajo posojila gospodarstvu. Vendar pa ima večina srbskih bank precej podobne kreditne portfelje, saj so večino kreditov odobrile največjim srbskim podjetjem. Delnica je od marca beležila nekoliko nižje stopnje rasti tudi zaradi pogostih prodaj delnic večjih lastnikov AIK banke, ki jih pestijo likvidnostne težave, s prodajnim pritiskom pa zavirajo rast delnice. Delnica Komercijalne banke (P/E=11,09, P/B=1,21, ROE=10,94) je v obdobju 1. 8. do 7. 9. pridobila 28 odstotkov. Banka je še vedno v večinski državni lasti in ima že tradicionalno nekoliko slabšo profitabilnost od AIK banke in Agrobanke. Ima skoraj 300 poslovalnic in 1 milijardo EUR depozitov. Rast delnice lahko pripišemo tudi dejstvu, da je banka nekoliko manj tvegana naložba, saj sta med večjimi delničarji država in EBRD. Kljub strmi rasti pa imajo ob nadaljnji stabilizaciji svetovnega finančnega sistema, ob uspešnem sodelovanju države z mednarodnim denarnim skladom in ob pridruževanju k evroatlantskim povezavam omenjene delnice še precej prostora za nadaljnjo rast.

Vir:Kapital.si