Svetovni borzni indeksi so na najvišji ravni v letu 2009 SEBASTJAN ŠKETAKO Finančni analitik kapital@zalozbakapital.si

Polletni rezultati. Medtem ko se saga o izbiri prvega moža Slovenskih Železnic in NLB-ja nadaljuje, slovenska podjetja objavljajo polletne rezultate, ki pa (pričakovano) niso najbolj blesteči. Razlogi za slabe rezultate pa so vsem nam seveda dobro poznani.

Obama mu še naprej zaupa. Prvi človek ameriške centralne banke še naprej ostaja Ben Bernanke. Dosedanji predsednik FED-a ima namreč popolno podporo Barracka Obame, kljub temu pa ga mora po ameriških zakonih potrditi tudi Senat. Bernanke je znan po tem, da ima v 95-letni zgodovini daleč največ pooblastil pri oblikovanju ameriške ekonomske politike. Vse z namenom, da se čimprej omili Velika depresija, kot pravijo gospodarski krizi v ZDA. Njegove odločitve so ključno vplivale na ameriško gospodarstvo, rezultat pa se vidi predvsem v zmanjšanju referenčne obrestne mere FED-a na ničlo, pomoč bančnemu sistemu v višini 1 bilijona, prav tako pa je bil med najbolj odgovornimi pri reševanju banke Bear Sterns in zavarovalniškega giganta American International Group (AIG). Njegova naslednja naloga bo usmeriti gospodarsko rast v zelene številke, zmanjšati število nezaposlenih (stopnja nezaposlenosti je še vedno blizu 10 %) ter brzdati inflacijo. Kljub temu se na račun njegovega vodenja najde tudi nekaj kritikov. Ti mu očitajo zelo pozno prepoznavanje gospodarske krize in neaktivno pomoč nepremičninskemu sektorju.

Zaenkrat se stvari odvijajo v pravo smer. Svetovni borzni indeksi pa si še naprej nezadržno utirajo pot proti vrhu. Izhodu iz krize, namreč. Zadnji kazalci resno 'opozarjajo' na možnost, da so si svetovna gospodarstva opomogla. V ZDA so indeksi Dow Jonesa, S&P 500 in Nasdaqa v drugi polovici avgusta dosegli najvišjo vrednost v zadnjih 10 mesecih. Vodilni možje ameriške ekonomije napovedujejo zmerno rast, največ zaviranj pa bo v prihodnje še vedno predvsem na račun kreditiranja (kreditni šok še ni popustil) in stopnje nezaposlenosti. Tudi prodaja nepremičnin v ZDA se viša že četrti mesec zapored in je po 3 letih na dobri poti, da se na nepremičninski trg lahko ponovno gleda z nasmeškom na obrazu.

Opel v primežu kapitala in politike. Nemški proizvajalec avtomobilov Opel, ki je v lasti General Motorsa, se je znašel v konfliktu interesov. Nemška vlada (beri: Angela Merkl) nasprotuje domnevni prodaji Opla belgijski družbi RHJ. General Motors naj bi imel na mizi tudi ponudbo kanadsko-avstrijskega koncerna Magne. Prav za slednjega naj bi se ogrela nemška kanclerka, saj naj bi v njegovem prestrukturiranju obubožanega Opla bilo odpuščenih bistveno manj delavcev, kot v primeru belgijskega koncerna.

Slovensko gospodarstvo brez kondicije. Ljubljanska borza je bila avgusta predvsem v znamenju (pre)prodaje Mercatorja in Pivovarne Laško. Za dokaj veliko likvidnost na borzi se lahko zahvalimo bankam, ki so začele posegati po založenih delnicah Infonda Holdinga. Zaseg delnic pivovarja in trgovca je v določenih trenutkih celo presegel promet novomeške Krke na borzi, kar se je zdelo še pred kratkim nemogoče. Slovenski borzni vlagatelji sicer niso tako razpoloženi kot svetovni, kriva je slabša slika slovenskega gospodarstva.

Najboljši sosed ne najboljše. Mercator se v prvem polletju ni mogel proslaviti z zavidljivimi rezultati, ustvaril je namreč 11 milijonov evrov čistega dobička, kar je polovica manj kot v istem obdobju lani. Prihodki Mercatorja so se ustavili pri 1,3 milijarde evrov, rast tržnega deleža v Sloveniji je bila 1,1-, v inozemstvu pa 8,4-odstotna. Velik delež za slabši poslovni rezultat predstavljajo tečajne razlike. Še največ preglavic je Mercatorju povzročal srbski dinar. Investicije v prvih 6 mesecih so znašale 66 milijonov evrov, ekspanzija lastne maloprodajne mreže v JV Evropi pa naj bi se še nadaljevala. Do konca leta naj bi tako prebili led na tržiščih Bolgarije in Albanije. Mercator je trenutno vroča tema pri zatonu Šrotovega imperija, saj se je nedavno spremenila tudi struktura lastništva.

Optimistično v prihodnost. Slabe četrtletne rezultate so (pričakovano) imeli v Gorenju. Izguba v 2. trimesečju je sicer precej manjša kot v prvem, saj je bila (le) 3,2 milijona evrov. V prvi polovici leta je Skupina Gorenje tako zaključila poslovanje z 18-milijonsko izgubo. Prihodki so se v prvih 6 mesecih znižali za dobrih 8 %. Najpomembnejše je to, da se upad naročil naj ne bi več drastično zmanjševal, čeprav še vedno skrbi hud padec prodaje gospodinjskih aparatov v Vzhodni in JV Evropi. Medtem predsednik uprave Bobinac drugo četrtletje ocenjuje kot razmeroma uspešno, saj naj bi Gorenje uspešno optimiziralo stroške. V drugi polovici leta se pričakuje celo povečan obseg proizvodnje, a bistveno boljši poslovni rezultati naj bi bili v letu 2010, saj naj bi ključna gospodarstva že precej okrevala.

Slabi rezultati tudi v Sava RE in Žitu. Tako kot Gorenje se tudi Pozavarovalnica Sava ne more pohvaliti z dobrimi polletnimi rezultati. Čista izguba Skupine Save RE je znašala dobrih 15 milijonov evrov, medtem ko je Pozavarovalnica pridelala 6,5 milijonov evrov čiste izgube. In kje tiči razlog za tako slab poslovni izid? Vsega naj bi bila kriva Zavarovalnica Maribor, ki je imela ob polletju čisto izgubo v višini 20 milijonov evrov. Dokaj dobre volje pa so lahko v Žitu, saj naj bi po nerevidiranih podatkih Skupina Žito prvo polletje končala s (samo) 60 % nižjim dobičkom, kar preračunano v evre znaša 353.000 evrov. Omenjeni dobiček je celo nad pričakovanji in cilji uprave, največji del prihodkov (82 %) pa je bil dosežen na domačem trgu.

Renesansa? V času, ko je tudi recesija pokazala svojo ranljivost in je celo gonilna sila evropskega gospodarstva, Nemčija, objavila rast BDP-ja, so nekateri ekonomisti mnenja, da bo moč gospodarske krize v obliki črke W. Povedano drugače, ko bomo proslavljali umik recesije, bo ta ponovno udarila. Pesimistično? Realno? Kako se bo globalna kriza razvijala, bo pokazal čas, a dejstvo je, da smo lahko v danem trenutku kar zadovoljni, vsaj ko pogledamo nekatere makroekonomske rezultate in zelene številke na svetovnih borzah. A ne pozabimo, da so vrednosti indeksov še vedno na precej nižjih ravneh, kot pred letom dni.

Vir:Kapital.si