Napaka #2 »Tveganje vedno zmanjšamo z razpršitvijo svojih naložb«

Mnogo vlagateljev se ne zaveda, da se lahko pri razpršitvi svojih naložb izpostavljajo »skritim« tveganjem, ki povečujejo možnost izgube pri vlaganju. Na primer, v svojem portfelju imate ameriško in japonsko delnico. Na prvi pogled se zdita naložbi nepovezani, vendar ste pomislili, da lahko obe podjetji poslujeta na istem tržišču? Ali pa, da je le sedež ameriške delnice v Ameriki, posluje pa na Japonskem? Kaj pa če japonska delnica le kotira na Japonskem, posluje pa v Ameriki? Vlagatelji tako kupijo obe delnici z namenom razpršitve sredstev, ne zavedajo pa se, da so pomembne tudi povezave med vsemi naložbami. Vlagatelj tako kupi obe delnici z namenom razpršitve sredstev, ne zaveda pa se, da je ta razpršitev lahko le navidezna, saj gre lahko za zelo podobni naložbi. Prav zato je vlaganje v vzajemne sklade odlična izbira, saj analitiki iz družb za upravljanje preučijo ustrezno povezanost med vsemi skrbno izbranimi naložbami. Na ta način omogočijo vlagatelju, da se izogne nepotrebnem podvajanju zaradi »nepravilne« razpršitve. Da ne omenimo prihranka pri času, trudu ter energiji, ki bi bil potreben v primeru, da bi se vlagatelj tega lotil kar sam.

Napaka #3 »Investiram le na podlagi prepričanj ter čustev«

Popolnoma razumljivo je, da vlagatelji občutijo različne emocije, ko gledajo bodisi zelene bodisi rdeče številke svojih naložb. Navsezadnje je njihova finančna prihodnost postavljena na kocko. Prav ta čustva pa lahko vplivajo na vlagateljevo sposobnost razumskega in objektivnega odločanja. Na primer, mnogo vlagateljev se bolj kot na svoje napake iz preteklosti spominja na realizirane uspešne investicije. Zaradi tega marsikateri vlagatelj postane preveč samozavesten pri svojih vlagateljskih veščinah, kar lahko vodi v nepotrebno dodatno tveganje izbranih naložb. Prav zato je ključnega pomena vlagateljeva odločitev, ki namesto na čustvih raje temelji na podatkih, analizah ter dejstvih. Le to lahko predstavlja zdrav temelj za gradnjo varne finančne prihodnosti. V kolikor za to nima potrebnega znanja ali volje, obisk pri finančnem svetovalcu zagotovo ni odveč.

Napaka #4 »Moje investicijske odločitve izvirajo le iz informacij za širšo množico«

Kateri vir informacij uporabljate, ko se odločate investirati na borzo? Je to finančni časopis ali borzni komentar na radiu, mogoče raziskave objavljene na internetu? Če uporabljate le te vire vas moramo razžalostiti, saj so lahko izkaže, da so te informacije nepomembne in nekoristne. Zakaj? Takoj ko so te informacije dostopne širši množici ljudi, se vrednost in pomembnost informacij refleksira v ceno vrednostnih papirjev. Na primer, neko podjetje doseže navdušujoče polletne poslovne rezultate in vi to zasledite šele v finančnem časopisju. Na žalost se peljete v zadnjem vagonu vlaka, saj so pred vami vsi tisti, ki so se udeležili skupščine, na kateri so bili ti rezultati tudi objavljeni. Prav zato je pomembno, da veste nekaj, kar širša množica ne ve. Za to, da osvojite to »nekaj, kar množica ne ve« so potrebne izkušnje, čas, lastne raziskave ter samodisciplina glede izbora naložb. Vedno znova je več t.i. »vročih naložbah«, ki jih lahko najdete na vsakem vogalu ulice in o katerem že vsi govorijo, le vi ne. Previdnost pri tovrstnih »nasvetih« zatorej ni odveč. Prav zato se pri različnih finančnih svetovalcih pozanimajte o pravih aktualnih in zanimivih naložbah glede na vaš finančni profil.

Napaka #5 »Ko borza cveti, je dobro čimprej in čim več investirati«

V obdobju, ko vse tako ali tako raste oziroma ko je težko najti »slabo« naložbo, je optimizem vlagateljev na vrhuncu. Mnogi želijo zajezditi še zadnji val donosov ter investirati čimprej in čim več. To se vedno ne izkaže kot dobra odločitev, saj se trend borznega razcveta lahko kaj hitro obrne. Zato je vedno dobro imeti denarno rezervo, pa čeprav se v času ekstremnih donosov obrestuje le v višini obresti depozitov. Mogoče je tisti trenutek to res težko gledati, toda nikoli ne veste, kdaj boste morda v življenju nujno potrebovali denar, pa boste zaradi tega primorani neposrečeno prodajati svoje naložbe. Ali še več, svojo denarno rezervo lahko izkoristite v času velikih borznih razprodaj, ko želite kaj dokupiti, pa nimate s čim.

Napaka #6 »Vložil sem… zdaj lahko le še opazujem donos oz. izgubo svoje investicije«

Večina ljudi misli, da se po uspešno opravljeni dokončani šoli človek neha učiti, se zaposli ter začne delati. Vendar pravo učenje se šele takrat začenja, saj se mora znova in znova dokazati, če želi obdržati službo. Podobna logika velja tudi pri prvem nakupu vrednostnega papirja. Ne čakajte, medtem ko čakate na želene rezultate svoje naložbe. Izobražujte se. Berite finančno časopisje, obiskujte seminarje na temo vlaganj, prebirajte prave knjige za svojo finančno izobrazbo…prav lahko se zgodi, da bo to vaš najbolje naložen denar. V obzir vzemite vsa mnenja, ki so na razpolago. Od nasvetov ponudnikov finančnih produktov do nasvetov iz finančnega internetnega portala, odveč niso tudi nasveti vaših znancev, prijateljev…Več glav več ve, pravi star slovenski pregovor. Več nasvetov, več možnosti za sestavo »pravega« portfelja glede na vaše želje in cilje. Vendar pri tem ne pozabite – ne glede na vse boste vi ta, ki bo sprejel končno odločitev ter odgovornost za posledico te odločitve.

Napaka #7 »V vzajemne sklade lahko vlagajo le premožni «

Preprosto dejstvo je, da vzajemni skladi niso več tabu tema, o kateri se pogovarjajo le premožni. Varčevanje v vzajemnem skladu je namenjeno vsem tistim, ki želijo oplemenititi svoje premoženje po načelu »naj iz majhnega zraste veliko«. Praviloma je najmanjši vložek, ki ga potrebujete za varčevanje v vzajemnih skladih, le vrednost ene točke vzajemnega sklada (praviloma med 3€ do 10 €).

Pa si raje poglejmo konkretne številke. Če se odločite privarčevati »eno kavico na dan« to znese 1 € dnevno. V enem mesecu to znese približno 30 €, na leto pa kar že 360 €. Če celoletne privarčevane prihranke vložite v premišljeno izbrane vzajemne sklade, ki ustvarijo naslednje leto 10% donos, zaslužite 36 € oziroma kar 36 kavic, ki tako postanejo »brezplačne«. V kasnejšem obdobju (po prvem letu varčevanja) svoje opravi tudi obrestno-obrestni učinek.