V začeteku leta 2009 bo tržišče vzajemnih skladov zaznamovano s prihodom krovnih skladov, ki so za vlagatelja zanimivi predvsem zaradi ponujenih davčnih posebnosti. Krovni skladi bodo tako vlagateljem omogočili večjo fleksibilnost pri usklajevanju svojih naložb glede na strategijo varčevanja, saj bo omogočen neobdavčen prehod med podskladi krovnega sklada. Poenostavljeno to pomeni, da bo lahko vsak vlagatelj premikal svoja sredstva med vzajemnimi skladi (t.i. podskladi) posamezne družbe za upravljanje (DZU) brez plačila davka na kapitalski dobiček. Pri tem bodo spremenjena imena podskladov in krovnih skladov ter dokumenti, kar pa ne pomeni, da bo imelo to kakšne posledice za naložbeno politiko sklada, za stroške, za pravice vlagateljev itd….

Do sedaj je bil vsak prehod sredstev iz vzajemnega sklada A v vzajemni sklad B opredeljen kot prodaja točk vzajemnega sklada, zaradi česar je v primeru dobička sledila davčna obveznost. Krovni skladi pa bodo tako po novem vlagateljem ponujali neobdavčen prehod sredstev znotraj posamezne DZU, kar bo za vlagatelja dejansko pomenilo, da bo neobdavčeno usklajeval svojo košarico naložb (portfelj) ter s tem prevzeto tveganje v skladu z razmeram na kapitalskih trgih. Tako lahko vlagatelj v času visoke volatilnosti in negotovosti na borznih trgih zaščiti svoj portfelj tako, da zmanjša naložbeno tveganje oz. izpostavljenost do bolj tveganih naložb (npr da preseli sredstva iz delniških v obvezniške vzajemne sklade). Seveda to velja tudi obratno, torej v času borznih rasti se sredstva iz varnih naložbenih produktov lahko neobdavčeno preusmerijo v bolj agresivno naložbeno strategijo.

Če zgoraj opisano ponazorimo na konkretnem primeru – vlagatelj, ki je na primer usklajeval in spreminjal svoj portfelj 3-krat (vsakih 5 let), je bil do sedaj ob vsakem prehodu v drug vzajemni sklad njegov dobiček obdavčen po 15% davčni stopnji.

V primeru krovnega sklada pa je za vlagatelja pri prehajanju med podskladi veljala neobdavčenost, kar pomeni da v primeru 3-kratne zamenjave podsklada v okviru krovnega sklada ni plačal davka, ob izstopu iz krovnega sklada pa je plačal dobiček le po 5% davčni stopnji (po trenutno veljavni davčni zakonodaji).

Vlagateljev dobiček bi bil torej pri krovnih skladih obdavčen le enkrat po 5% davčni stopnji, medtem ko bo bil dobiček vlagatelja pri »nekrovnih« skladih obdavčen 3-krat po 15% davčni stopnji.      

Seveda se more vsak vlagatelj zavedati tudi dejstva, da je fleksibilnost krovnih skladov za vlagatelja strateško smiselna le v primeru usklajevanja in prilagajanja osnovnega koncepta varčevanja, ki se je določil v skladu z želeno ročnostjo varčevanja, tvegano naravnanostjo ter finančnimi zmožnosti posameznega vlagatelja. Na drugi strani pa je priporočljivo, da se prednosti krovnih skladov ne uporablja za špekulativne mahinacije ali akrobacije v želji po iskanju »vročih zgodb« ali lovljenju borznih odbojev, saj se vsak vlagatelj s tovrstnim početjem le oddaljuje od svoje zastavljene strategije ter posledično s tem povezanim finančnim ciljem.