Q/A Svetovanje - Pogosta vprašanja - moj-fond.si - investicijski fondovi

Vlaganje sredstev v vzajemne sklade je primerno za vse vlagatelje, ki želijo razpršiti naložbe in znižati tveganje ob nespremenjeni pričakovani stopnji donosa, upravljanje premožnja zaupati strokovnjakom, vlagati manjša ali večja denarna sredstva v različnih časovnih obdobjih ter ohraniti stalno likvidnost svojih sredstev.

Izbira vzajemnega sklada je odvisna od namena in predvidenega obdobja investiranja, finančnih zmožnosti vlagatelja in njegove nagnjenosti k sprejemanju tveganja pri investiranju v vrednostne papirje. Na vlagateljevo izbiro ustreznega vzajemnega sklada pomembno vplivajo starost, dohodek in življenjski slog. Če si želite v prihodnjih desetih letih rešiti stanovanjski problem, boste potrebovali drugačen sklad kot nekdo, ki želi varčevati za pokojnino. Razlogov in ciljev za naložbo denarja in povečanje premoženja je torej veliko. Zakaj denar porabimo, pa je odvisno od naših želja, ciljev in potreb. Ne glede na izbrano investicijsko politiko, so za vlagatelja pomembni trije ključni dejavniki: obdobje varčevanja, tveganje investicije in ustvarjen donos.

Vlagatelj se mora za začetek sprijazniti z dejstvom, da nihče ne ve, kateri sklad (ali naložba na sploh) bo v nekem obdobju najbolj zrasla in kdaj je optimalen trenutek za nakup oziroma prodajo. Finančni svetovalec naj vlagatelju zato služi le kot pomoč pri izbiranju optimalne strukture naložb glede na finančne želje, cilje in zmožnosti posameznika. Vsakdo, ki se odloča za finančne naložbe, bi moral imeti v mislih ciljno vrednost naložb in pripravljenost sprejemanja tveganja. Priporočljivo je, da si posameznik najprej izdela finančni načrt, kjer bi upošteval različne donose, tveganja in scenarije. Na naložbe namreč vpliva veliko dejavnikov, spremembe na finančnih trgih so večkrat tudi nepričakovane in kaj hitro lahko povzročijo izgubo vrednosti naložbe. Če so vam finančne naložbe nepoznane in nimate izkušenj na tem področju, vam svetujemo, da si že sami poiščete čim več informacij v zvezi s finančnimi naložbami. Nasveti finančnih strokovnjakov vam bodo sicer zelo koristili, vendar je njihova uporabnost precej odvisna od vašega predhodnega znanja na tem področju.

Kot prvo se vlagatelj zglasi v poslovalnici, kjer se trži sklad h kateremu želi pristopiti. Ko podpiše pristopno izjavo, dobi tudi priloženo položnico, pisno gradivo o pravilih upravljanja in izvleček prospekta vzajemnega sklada. Za pristop k skladu mora varčevalec podpisati pristopno izjavo, s seboj pa mora prinesti osebni dokument, davčno številko in številko transakcijskega računa. Vlagatelju se denar pretvori v točke sklada naslednji dan po nakazilu denarja v izbrani VS oziroma isti dan, če je denar nakazan pred presečno uro sklada. Vlagatelj po vplačilu dobi na dom izpisek z podatki o višini vloženega denarja, številu kupljenih točk ter po kateri vrednosti. Vlagatelj si lahko vsakič tudi izračuna koliko denarja ima v skladu. Na izpisku je navedeno število točk, ki jih ima vlagatelj. Število točk se pomnoži z VEP (vrednostjo točke na določen dan) in tako dobi znesek premoženja.

Po podpisu pristopne izjave mora tržnik vzajemnih skladov obvezno priložiti pravila upravljanja ter izvleček prospekta. V omenjenih dokumentih so zapisani pogoji poslovanja posameznega vzajemnega sklada, s katerim se vlagatelj strinja od trenutka podpisa naprej. Vendar pa ta podpis pristopne izjave vlagatelja nikakor ne zavezuje, da bi bil kakorkoli časovno ali zneskovno vezan (kakor je to na primer pri vezanih vlogah oz. depozitih na banki). Teoretično rečeno, lahko vlagatelj podpiše pristopno izjavo in tako nikoli ne nakaže nobenih sredstev.

Vsak vzajemni sklad ima svoje pogoje poslovanja (opisani so v pravilih upravljanja in prospektu), zato je potrebno za vsak sklad posebej podpisati eno pristopno izjavo. Za isti sklad pa pri tem ne morete imeti dveh pristopnih izjav. V kolikor se zgodi, da podpišete dve pristopni izjavi za isti sklad, se praviloma upošteva le tista, ki ste jo podpisali prvo.

Že en sam sklad lahko zagotovi razpršenost naložb, ki je za marsikoga povsem zadostna, npr. globalni mešani sklad kot je to Modra kombinacija. Seveda ima lahko vlagatelj zaradi večje razdrobljenosti ter razpršenosti sredstev v svoji košarici naložb večje število skladov, vendar pretirano število skladov za vlagatelje začetnike (ki varčujejo z majhnimi, obročnimi zneski) ne koristi iz preprostega razloga – povečani transakcijski stroški ter izguba časa zaradi administrativnih ovir prinese več škode kakor koristi zaradi morebitne razpršenosti.