Q/A Svetovanje - Pogosta vprašanja - moj-fond.si - investicijski fondovi

Če vlagatelj proda točke VS, realizira (unovči) dobiček in temu primerno je tudi podvržen davku na kapitalski dobiček (če je izguba seveda ni davka). Po trenutni zakonodaji je dobiček obdavčen ceduralno, po 20% stopnji v prvih petih letih, na vsake 5 let pa se stopnja davka zmanjša za 5 % (po 10 letih 10%, po 15 letih 5%), kar pomeni, da je vlagatelj po 20 letih prost davka. Če vlagatelj proda svoje točke je tudi dolžan prijaviti davčnemu uradu in sicer tako, da izpolni obrazec za odmero kapitalskega dobička najkasneje do februarja naslednje leto. Ob večkratnih nakupih in prodajah iste naložbe upoštevamo t.i. FIFO metodo – kar prvo kupimo, tudi prvo prodamo. Davčno osnova je možno znižati s priznanjem pavšalnih stroškov (največ 1% na nakupni in največ 1% na prodajni strani), ne glede na to, ali so bili dejansko plačani ali ne. Kapitalski dobički se po trenutni zakonodaji ne upoštevajo v dohodnino in tako ne zvišujejo dohodninske lestvice posameznega vlagatelja.

Premoženje vzajemnega sklada bremenijo različni stroški. Vlagateljem najbolj znana je vstopna provizija, ki je obračunana ob vsakokratnem vplačilu. Praviloma je izražena v odstotkih, višina provizije pa je v mnogih primerih odvisna od vrednosti vplačila v posamezen sklad. Obstaja tudi izstopna provizija, ki je za vlagatelja manj ugodna, saj se obračuna od vrednosti zneska ob izstopu (ki je praviloma na dolgi rok višji). Večina skladov v Sloveniji omenjene provizije nima. Vlagateljem manj poznana je provizija upravljavca. Upravljavcu predstavlja vir dohodka, višina le-te pa je odvisna od posamezne družbe za upravljanje. Vlagatelj lahko to provizijo razume kot obliko nagrade za ves trud in donos, ki ga ustvari upravljavec za vlagatelje tako, da na borzi aktivno trguje z vrednostnimi papirji (VP), ki so v košarici naložb posameznega sklada. Za vlagatelja je sicer ugodno, da vlaga v sklad z nižjo upravljavsko provizijo, saj mu bo le-ta »odžirala« manj dobička na dolgi rok. Seveda pa to ne pomeni, da bo sklad z nižjo upravljavsko bolj donosen kakor tisti z višjo, saj je to bolj odvisno od kvalitete in uspešnosti posameznega upravljavca. Sestavni del stroškov je tudi provizija banke skrbnice, ki nadzoruje upravljavca predvsem iz vidika trgovanje z VP, ki jih vsebuje posamezen vzajemni sklad. Med stroške sklada spadajo tudi stroški povezani z trgovanjem VP na borzi, stroški revidiranja letnega poročila, stroški obveščanja vlagateljev itd…Gre za vse stroške, ki so neposredno povezani z delovanjem vzajemnega sklada in jih lahko podrobno pregledate v prospektu oz. pravilih upravljanja posameznega sklada. Kot zelo pomemben kazalnik stroškov pa bi izpostavili tudi kazalnik TER – total expense ratio. Ta kazalnik nam pove, koliko je vsota vseh stroškov delovanja vzajemnega sklada. V ta kazalnik so vključeni vsi zgoraj omenjeni stroški, z izjemo vstopne oz izstopne provizije. Za vlagatelja predstavlja enostaven način primerjave med skladi (seveda tiste s sorodno investicijsko politiko) iz stroškovnega vidika, pri čemer mora sklad obstajati vsaj eno leto, da se omenjeni kazalnik lahko izračuna.