Sredstvo za primerjavo rezultatov. Vzajemni skladi običajno za benchmark gibanja točke uporabljajo borzni indeks ali kombinacijo več različno zastopanih indeksov, npr. indeks A 75% in indeks B 25%. Takemu merilu v primeru vzajemnih skladov rečemo tudi primerjalni indeks.

Beta meri sistematično tveganje vrednostnega papirja, na primer delnice. Vrednost bete 1 pomeni, da je tveganje delnice enako tveganju povprečja (borznega indeksa). Višje vrednosti pomenijo nadpovprečno tveganje, manjše od 1 pa pomenijo podpovprečno tveganje.

Kratkoročni vrednostni papir oziroma listina o položenih denarnih sredstvih, s katero se banka zavezuje, da vam bo izpolnila vse svoje obveznosti. Glasi se na določen denarni znesek z določenim rokom dospelosti (ki tipično ne presega enega leta) in obrestno mero.

Skupni pojem za delnice znanih in vodilnih podjetij, ki na trgu zavzemajo prevladujoči tržni položaj in imajo praviloma veliko tržno kapitalizacijo.

Pisna ocena, ki jo dajejo mednarodne agencije za oceno tveganja in ki nam pokaže stopnjo tveganja, da ne bodo izplačane obveznosti iz vrednostnega papirja (obveznice, strukturirani dolžniški instrumenti...). Bonitetne ocene podajajo posebej ustanovljeno agencije (Standard&Poor'sm, Moody s...).

Organiziran trg, kjer se redno srečujeta ponudba in povpraševanje po vrednostnih papirjih. Zagotavlja pogoje za organizirano, pregledno in učinkovito trgovanje z vrednostnimi papirji in drugimi finančnimi instrumenti.

Borzni indeks je povprečje tečajev določenih vrednostnih papirjev. Namen izračunavanja takšnega povprečja je prikaz gibanja tečajev nekega trga vrednostnih papirjev v celoti; Investitorjem služi kot kazalec trenda na trgu. Najbolj znani indeksi v svetu so: S&P 500 (ZDA), DAX (Nemčija), NIKKEI (Japonska), Dow Jones Industrials... Ljubljanska borza izračunava Slovenski borzni indeks (SBI 20). Investitor lahko prek borznega indeksa razbere prevladujoči trend na trgu ali na enem od njegovih delov.