Ljubljana - Banka Slovenije je za skupino NKBM in Abanko Vipa - vzporedno ob izvajanju vseevropskega obremenitvenega oz. t. i. stresnega testa za bančne skupine - izvedla simulacijo stresnega testa, ki naj bi pokazal, ali imata bančni skupini dovolj kapitala, da se soočita z morebitnimi novimi finančnimi šoki.

NKBM je prestala stres test. Kapitalska ustreznost Tier 1 naj bi se v letu 2011 na podlagi različnih scenarijev stres testa gibala med 7,1 in 7,5 odstotka, so prek spletnih strani Ljubljanske borze danes sporočili iz NKBM.

Za Abanko Vipa pa rezultat obremenitvenega testa kaže, da bi se količnik temeljnega kapitala ob uresničitvi simuliranih šokov z 10,4 odstotka v letu 2009 zvišal na 10,6 odstotka v letu 2011. "Ob upoštevanju dodatnih neugodnih posledic deželnega tveganja pa bi se količnik temeljnega kapitala lahko znižal za 0,4 odstotne točke na 10 odstotkov konec leta 2011," so navedli v banki.

Slovenska centralna banka je izvedla simulacijo po osnovnem, črnem in razširjenem črnem scenariju. Ti zajemajo niz makroekonomskih spremenljivk, kot so gibanje bruto domačega proizvoda, brezposelnosti, inflacije, cen nepremičnin in gibanja obrestnih mer, razširjeni črni scenarij pa zajema dodatne odpise naložb v dolžniške vrednostne papirje posamičnih držav.

Banka Slovenije je vzporedno ob izvajanju vseevropskega obremenitvenega oz. t. i. stresnega testa za banke, ki je zajemal 91 bančnih skupin, tako izvedla obremenitveni test simulacijo za drugo in tretjo največjo bančno skupino v Sloveniji. Največja bančna skupina, NLB, pa je bila vključena v vseevropski stresni test.

NLB je sicer prestala vseevropski stresni test kapitalske moči, vendar pa vseeno potrebuje dokapitalizacijo. Kot so pokazali rezultati tega testa, naj bi se po najslabšem scenariju temeljni kapital NLB s 7,5 odstotka s konca 2009 do konca 2011 zmanjšal na 6,3 odstotka, kar je 0,3 odstotne točke nad količnikom, predpisanim za NLB.

Vir:Delo.si

Bilančna vsota banke je konec junija dosegla 4,84 milijarde evrov in se je v prvih šestih mesecih letos povečala za 49,8 milijona evrov oziroma za odstotek. Tržni delež po bilančni vsoti je konec junija znašal 9,2 odstotka in je bil za 0,1 odstotne točke nižji kot ob koncu leta 2009. "Dobiček so zaradi recesije in posledično slabšanja kreditnega portfelja zmanjševale predvsem neto rezervacije in oslabitve, ki so bile višje od načrtovanih in z vrednostjo 27,4 milijona evrov predstavljajo 68,5 odstotka načrtovanega zneska neto rezervacij in oslabitev za letos," so pojasnili v NKBM.

Kapital banke je konec junija znašal 376,4 milijona evrov in je bil v primerjavi s koncem leta 2009 višji za 8,6 milijona evrov. Kapitalska ustreznost banke je konec junija 2010 znašala 10,38 odstotka. Neto stanje kreditov strankam, ki niso banke, je konec junija doseglo 3,4 milijarde evrov, kar je 110,9 milijona evrov več kot konec leta 2009. Dolgovi do strank, ki niso banke, so znašali 2,9 milijarde evrov in so se glede na konec leta 2009 zvišali za 25,3 milijona evrov.

Čiste obresti so v prvi polovici leta dosegle 54,1 milijona evrov oziroma 53,1 odstotkov načrtovanih. Obrestna marža je znašala 2,28 odstotka. Provizije so v tem obdobju dosegle 23,5 milijona evrov oz. 51,3 odstotka načrtovanih za letos.

Vir:Dnevnik.si

Ljubljana - Receptivne turistične agencije so se v zadnjih mesecih srečevale s težavami na ruskem in ukrajinskem trgu, saj zaradi dokaj togega sistema niso mogle priti do vizumov za vse potencialne potnike v Slovenijo. Z uvedbo spletnega sistema za vnašanje vlog za vizume in pozneje še podpisa pogodbe s posredniškim podjetjem naj bi se to izboljšalo. Ukrajinci in Rusi, ki želijo potovati v Slovenijo, lahko za vizum zaprosijo sami na konzularnem predstavništvu Slovenije ali pa to zanje stori turistična agencija. Zato imajo slovenske receptivne agencije v Rusiji in Ukrajini partnerske agencije. Število akreditiranih agencij je omejeno na 24 v Rusiji in 11 v Ukrajini. Potencialne partnerje v teh državah preverja ministrstvo za zunanje zadeve, pri čemer se postopki tudi po besedah direktorja direktorata za turizem Marjana Hribarja vlečejo predolgo.

Problem se je pojavil v menjavi akreditiranih agencij. Članica uprave Kompasa Tatjana Juriševič je potrdila, da imajo zaradi tega sistema težave predvsem na ukrajinskem trgu.Tam namreč niso mogli akreditirati dodatne agencije, lahko so le zamenjali obstoječega partnerja, tudi ta postopek bi trajal precej časa, čakalna doba za vizume v Rusiji v glavni turistični sezoni pa je deset delovnih dni. »S tem izgubljamo goste oziroma zmanjšujemo število prihodov, saj se potniki odločajo v zadnjem trenutku,« je poudarila Tatjana Juriševič.

Vodja konzularnega predstavništva na zunanjem ministrstvu Andrej Šter je pojasnil, da je pogoj za agencije na ruskem in ukrajinskem trgu, da niso na slabem glasu. Ali z drugimi besedami, da njihovih gostov na meji še niso zavrnili. Vendar so prejšnji teden vendarle našli rešitev, s katero bodo slovenske agencije manj odvisne od števila in dobrega dela partnerskih agencij v Rusiji in Ukrajini. Šter je povedal, da so v Ukrajini že vzpostavili spletni sistem za vnos vloge za vizume in podatkov o potnih listih. Po njegovih besedah so agencije to sprejele s precejšnjim odobravanjem, nekatere so sistem že začele uporabljati. »Tak sistem želimo vzpostaviti povsod, kjer poslujejo naše turistične agencije ali so razdalje do našega konzularnega predstavništva velike. Spletni vnos pa bo agencijam zanesljivo skrajšal čas za pridobitev vizumov.« Vendar bo po Šterovih besedah še naprej ostal tudi sistem akreditiranih agencij, saj bodo tako lahko konzularne storitve omogočali na vseh koncih države.

V Rusiji naj bi spletni sistem vzpostavili v kratkem in upajo na podobno dober odziv kot v Ukrajini. Poleg tega je vlada že dala soglasje za še eno novost. Na ministrstvu namreč nameravajo podpisati pogodbo s podjetjem VFS Global, ki bo lahko posrednik med prosilci za vizume in slovenskimi diplomatsko-konzularnimi predstavništvi. Slovenija se je s Srbijo in Črno goro lani dogovorila za ukinitev vizumov, kar je pozitivno vplivalo tudi na turistični obisk naše države.

Ruski gostje so med slovenskimi turističnimi delavci med najbolj zaželenimi, saj so med tistimi, ki največ trošijo. V prvih petih mesecih letos je bilo po podatkih statističnega urada v Sloveniji nekaj manj kot 8500 ruskih turistov, kar je 16 odstotkov več kot v istem obdobju lani. Število njihovih prenočitev se je povečalo za 13 odstotkov, na skoraj 53.000. Obisk Ukrajincev se je povečal za kar 58 odstotkov, toda skupno število je še vedno dokaj nizko, v prvih petih mesecih jih je Slovenijo obiskalo 4450, ustvarili pa so 12.500 prenočitev.

Vir:Delo.si

Katar je kot najbogatejša zalivska država, ki se s svojim državnim investicijskim skladom (QIA) tako rekoč nahaja na nakupovalnem pohodu po Aziji, ZDA in Evropi, naravni partner. V Sloveniji jih zanimajo investicije v hotelirstvu, zdravstvenem sektorju, visokotehnoloških podjetjih in tukajšnjih blue-chipih. Izjemno bogastvo s črpanjem nafte Katar premore tretje največje zaloge zemeljskega plina na svetu (približno 25 trilijonov kubičnih metrov). Posebej močno je na svetovnem trgu prisoten z utekočinjenim zemeljskim plinom. Lep čas je veljal za enega izmed potencialnih dobaviteljev plinovoda Nabucco, s katerim je EU nameraval diverzificirati svojo plinsko oskrbo. Izjemno bogastvo si je v minulih desetletjih zagotovil tudi s črpanjem nafte (trenutno na dan načrpajo 800.000 sodčkov). Zadnjo kapljico tekočega zlata naj bi na katarskih nahajališčih sicer načrpali okoli leta 2034.

Predvsem v zadnjih letih naglo rastoče cene energentov so za dobre pol Slovenije veliki državi, ki gosti tudi ameriško vojaško oporišče, zagotovile izjemne ekstra dobičke. Prav zaradi volatilnosti trga energentov (cena zemeljskega plina je sicer ostala relativno stabilna) in skorajda popolne odvisnosti katarskega proračuna od prodaje nafte in zemeljskega plina si uradna Doha z investicijami v druge industrije in storitvene sektorje že leta prizadeva razpršiti poslovna tveganja. Očitno se prizadevanjem emirja, da bi tudi prihodnje generacije lahko okusile ugodnosti trenutnega petrodolarskega finančnega dežja, s spoštovanjem priklanja tudi finančni sektor. Standard & Poor je denimo kreditni rating države ocenil z AA-.

Milijarda investicij iz Dohe?

Predsednik Türk je včeraj poudaril, da si Slovenija želi s Katarjem razviti zelo intenzivne in obetavne odnose. Čeprav sta bila voditelja v svojih izjavah po pogovorih na Brdu precej vljudnostna, podrobnosti morebitnega prihoda in dinamike katarskih investicij pa nista pojasnjevala, je znano, da se Slovenija spogleduje z milijardo dolarjev investicij iz Dohe. K vse večjemu ugledu Slovenije v arabskem svetu precej prispeva vse bolj načelna slovenska zunanja politika do arabsko-izraelskega spora, o katerem sta včeraj govorila tudi predsednik Türk in emir Al Tani. Vrata v arabskem svetu so se Sloveniji občutneje odprla potem, ko je lani v Svetu za človekove pravice ZN kot ena izmed redkih evropskih članic v celoti podprla poročilo južnoafriškega sodnika judovskega rodu Richarda Goldstona o vojnih zločinih Izraela in Hamasa med vojno v Gazi. Dodatno je za naklonjenost poskrbela iniciativa predsednika Türka za rehabilitacijo otrok iz Gaze v centru Soča. Tega si bo emir Al Tani danes tudi ogledal, že včeraj pa je rehabilitacijo žrtev vojne iz Gaze podprl z donacijo 100.000 evrov.

Naložbe za varno prihodnost

Katarska skrb za prihodnost svoje države predstavnike sklada QIA vodi v različne dele sveta. Zgolj lani so v banke, transportna in storitvena podjetja ter v različne druge sektorje gospodarstva širom sveta investirali 30 milijard dolarjev. Podobno vsoto nameravajo porabiti tudi letos. Med svoje naložbe lahko prištevajo skorajda lastniške deleže v Volkswagnu, Porscheju, v britanski banki Barcleys, trgovino Harrod's, verigo trgovin J Sainsburry, 15-odstotni delež v londonski borzi. Spogledujejo se tudi z investicijami v grške banke, poljske ladjedelnice in kitajsko kmetijsko banko. Januarski podpis sporazumov o gospodarskem sodelovanju in izogibanju dvojnega obdavčevanja ter preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki od dohodka in premoženja sta včeraj državi nadgradili s sklenitvijo sedmih dodatnih sporazumov. Med drugim sta se dogovorili za tesnejše sodelovanje na področju turizma in zdravstva. Državi se pogovarjata tudi o ustanovitvi skupnega slovensko-katarskega finančnega sklada, katerega namen naj bi bil pospeševanje okrevanja in tehnološkega razvoja slovenskega gospodarstva. Zagotovljene naj bi bile ustrezne dolgoročne donosnosti vloženih sredstev.

Vir:Dnevnik.si

Skupina tožilcev je, kot so sporočili za STA, obtožnico vložila zaradi kaznivih dejanj zlorabe položaja ali pravic, zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti, ponareditve ali uničenja poslovnih listin, pranja denarja ter pomoči pri teh kaznivih dejanjih. Okrožno sodišče v Ljubljani je obtožnico zaradi omenjenih kaznivih dejanj prejelo danes, so STA potrdili na sodišču.

Med obtoženimi naj bi bila po poročanju Delo.si tudi nekdanja prva moža Istrabenza in Pivovarne Laško Bavčar in Šrot ter po neuradnih podatkih Radia Slovenija tudi lastnik Sportine Bahtijar Bajrović, nekdanja "slamnata lastnica" Kolonela Danijela Rakovec, direktor Maksime Holdinga Nastja Sušinski in Kristjan Sušinski, ki je bil v Istrabenzu odgovoren za finance. Šrot za pojasnila ni bil dosegljiv, Bavčar pa je povedal, da bo obtožnico pisno komentiral v popoldanskih urah.

Kriminalisti so maja letos razkrili podatke o več kot leto dni trajajoči preiskavi kaznivih dejanj s področja korporacijske kriminalitete in vložili ovadbi zoper Šrota in Bavčarja zaradi kaznivih dejanj pri menedžerskih prevzemih, s katerimi naj bi nekdanje vodstvo pivovarne, Istrabenza in povezanih družb povzročili milijonsko škodo. Ključna nepravilnost naj bi se dogajala leta 2007 ob preprodaji 7,3-odstotnega deleža Istrabenza, ki ga je Pivovarna Laško prodala najprej hčerinski družbi Plinfin (za 23 milijonov evrov), nato je Pivovarna prodala tako bogat Plinfin za vsega 7500 evrov Sportini, ta pa 1. oktobra 2007 za 24,9 milijona Microtrustu v lasti Nastje Sušinskega.

Istega prvega oktobra je Microtrust prodal Istrabenzov paket Pom-Investu za 49,2 milijona in s tem zaslužil 24,3 milijona evrov.

Vir:Dnevnik.si

Predsednik republike je januarja z močno gospodarsko delegacijo obiskal to zalivsko državo, državi pa sta takrat podpisali tudi sporazum o gospodarskem sodelovanju ter sporazum o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki od dohodka.

Že takrat je bila glavna tema pogovorov med obema voditeljema prav krepitev gospodarskih odnosov med državama, z namenom iskanja novih priložnosti za slovensko gospodarstvo pa so organizirali tudi katarsko-slovenski poslovni forum. Državi se pogovarjata tudi o ustanovitvi skupnega slovensko-katarskega finančnega sklada, katerega namen naj bi bil pospeševanje okrevanja in tehnološkega razvoja slovenskega gospodarstva, s poudarkom na zagotavljanju ustrezne dolgoročne donosnosti vloženih sredstev.

Katarski emir se bo tako tudi tokrat s predsednikom Türkom pogovarjal predvsem o možnostih za okrepitev gospodarskega sodelovanja na področjih blagovne menjave, storitev in investicij. Spregovorila bosta tudi o finančnem sodelovanju, sodelovanju na področju zdravstva in rehabilitacije ter na področju obnovljivih virov energije. V luči krepitve odnosov med državama se bo katarski emir srečal tudi s predsednikom vlade Borutom Pahorjem.

Državi bosta podpisali tudi več sporazumov. Med temi bodo tudi memorandum o soglasju o ustanovitvi skupnega ministrskega odbora med katarsko in slovensko vlado ter memoranduma o sodelovanju na področju turizma in zdravstva med obema vladama.

Vir:Dnevnik.si 

Koper, Postojna - Danes so predstavniki družb Istrabenz Turizem Portorož in Batagel & Co. Postojna pred notarjem podpisali kupo-prodajno pogodbo, s katero je portoroško podjetje postojnskemu prodalo vse delnice hčerinske družbe Turizem Kras. Istrabenz, d. d., je na Ljubljanski borzi objavil, da je Istrabenz Turizem družbo prodal za 12,4 milijona evrov; za zdaj je Batagel & Co. njen edini lastnik. Kako bo v lastništvo vstopila tudi občina Postojna, bo Marjan Batagelj, lastnik in direktor Batagel & Co., podrobneje pojasnil na tiskovni konferenci v ponedeljek. Za zdaj so s poslom zadovoljni prav vsi.

Istrabenz Turizem je sporočil, da je prodaja del načrtovanega programa dezinvestiranja družbe, ki so ga potrdile banke upnice. »Ob tem izražamo zadovoljstvo, da bo tudi v prihodnje upravljanje Postojnske jame v slovenskih rokah,« so zapisali v sporočilu za javnost. Postopek prodaje postojnske družbe je vodila družba KPMG. Na povabilo k oddaji nezavezujočih ponudb, ki je bilo objavljeno 13. februarja 2010, se je odzvalo osem ponudnikov, nato jih je pet oddalo zavezujoče ponudbe in med njimi so kot najprimernejšo izbrali tisto, ki jo je oddal Batagel & Co.

»Prepričan sem, da jim ne bo žal, ker so kupili Turizem Kras. Želim jim veliko sreče in naj dobro delajo. Saj je v interesu vseh v Sloveniji, da Postojnska jama dobro posluje. Seveda nisem nikoli vesel, če moramo prodajati premoženje, vendar sem prepričan, da bo prišel trenutek, ko bomo znova kupovali. Družba Batagel je bila v postopku prodaje oziroma nakupa ves čas zelo profesionalna in korektna. Za nas je najpomembneje, da uresničujemo z bankami dogovorjen program dezinvesticij, čeprav imam pomisleke o politiki bančnega poslovanja v državi,« je za Delo povedal glavni izvršni direktor Istrabenz Turizma Marino Antolovič.

Marjan Batagelj pa je dejal, da bo na tiskovni konferenci v ponedeljek podrobneje pojasnil, kako bo v skladu z dogovori kontrolni delež (25,1 odstotka) lastništva Turizma Kras prodal družbi Postojnska jama, katere edina ustanoviteljica je občina Postojna. O modelu javno-zasebnega partnerstva sta se Batagelj in vodstvo občine dogovarjala že od začetka prodaje Turizma Kras. Občinska družba Postojnska jama bo torej morala zagotoviti 3,1 milijona evrov za vstop v lastništvo.

Kdaj bo družba Batagel & Co. lahko dokončno prevzela Turizem Kras, je odvisno od Urada RS za varstvo konkurence, ki naj bi najpozneje v mesecu dni izdal soglasje v skladu z zakonom. »Naš prvi cilj bo zagotoviti večji obisk v Postojnski jami, saj smo prepričani, da je mogoče z aktivnejšo vlogo lastnika in drugače zastavljenim poslovanjem v Postojnsko jamo zvabiti veliko več gostov, kot jih je zdaj. Včasih (sredi osemdesetih) je imela po 900.000 obiskovalcev na leto, zdaj jih ima po približno 500.000. Postojnsko jamo smo resda kupili tudi zaradi uresničevanja nacionalnih interesov, toda na prvem mestu je to poslovna poteza in naložba bo morala prinesti ustrezen poslovni rezultat,« je povedal Batagelj. O organizacijskih spremembah ali spremembah v menedžmentu je dejal, da je za to vprašanje še prezgodaj ter da bi rad najprej dodobra spoznal poslovanje družbe in šele potem odločal.

Batagel & Co. ima bonitetno oceno 10 in doslej je podjetje imelo tudi 10 milijonov evrov s krediti neobremenjenega kapitala. Turizem Kras je 1. januarja 2009 dobil koncesijo za 20-letno upravljanje Postojnske jame. Lani je ta ustvarila za 11 milijonov evrov prihodkov in 1,45 milijona dobička ter amortizacije. Podjetje ima sto zaposlenih. Lani je izplačalo za dva milijona evrov koncesijskih dajatev. Eno četrtino tega zneska so investirali v svoj razvoj, tri četrtine pa razdelili med občini Postojna (1,1 milijona) in Pivka (približno 400.000 evrov).

Vir:Delo.si

Zagreb - Kot je v oddaji V nedeljo ob dveh na Hrvaški televiziji dejal Emil Tedeschi, je Cockta ena najpomembnejših blagovnih znamk Droge Kolinske. Cockta je v nekdanji Jugoslaviji nastala zaradi želje, da se naredi nekaj podobnega Coca Coli. Vendar je bil narejen boljši izdelek, saj v njem ni ničesar škodljivega, niti kofeina. Gre za povsem naraven napitek, na bazi šipka in še 12 trav, je dejal. Insinuacije, da naj bi Drogo Kolinsko kupil za lastnika družbe Agrokor Ivico Todorića, pa je zavrnil in ocenil kot žaljive.

Skupina Atlantic in Agrokor sta dobra poslovna partnerja, saj je Atlantic največji dobavitelj Todoričevega koncerna. Uprava Istrabenza, večinskega lastnika Droge Kolinske, in Tedeschi sta se v začetku julija, kot smo poročali, dogovorila o prodaji 95 odstotkov Droge Kolinske Atlanticu, 382 milijonov vreden posel pa mora na skupščini 24. avgusta potrditi še večina lastnikov Istrabenza. Ker gre za prodajo več kot četrtinskega deleža v družbi, jo mora namreč v skladu z zakonom o gospodarskih družbah potrditi skupščina.

S prejeto kupnino si bo Istrabenz, ki je še vedno zadolžen za več 100 milijonov evrov, zagotovil denarna sredstva za poplačilo terjatev upnikov iz prisilne poravnave. Prodaja kapitalskega deleža v Drogi Kolinski se je glede na stanje trga kapitalskih poslov in širšega makroekonomskega okolja izkazala kot najverjetnejša realna možnost zagotovitve potrebnih denarnih sredstev za izpolnitev obveznosti iz prisilne poravnave, sta v gradivu za sklic skupščine zapisala uprava in nadzorni svet Istrabenza. Istrabenz se je v prodajni pogodbi zavezal k prodaji vseh izdanih navadnih imenskih delnic Droge Kolinske, še piše v gradivu.

Zato bo neposredno pred prodajo svojega 88,9-odstotnega deleža od ostalih treh lastnikov Droge Kolinske pridobil še preostale delnice. V skladu z dvema terminskima pogodbama, sklenjenima s Factor Banko in Probanko, bo Istrabenz re-odkupil 6,05 odstotka delnic Droge Kolinska, ki jih v času trajanja terminske pogodbe zaradi zadržanih upravljavskih pravic v svojih poslovnih knjigah sicer izkazuje kot svojo naložbo. Dodatno bo Istrabenz odkupil še pet odstotkov delnic od družbe NCA Investment Group.

Ta je sicer v lasti prvega moža Droge Kolinske Slobodana Vućićevića, omenjeni delež pa je dobil ob prodaji svoje družbe Grand Prom Drogi Kolinski pred nekaj leti. Tedeschi je na novinarski konferenci ob podpisu pogodbe z Istrabenzom dejal, da je Droga Kolinska njihova strateška naložba, ohranila bo ime in proizvodnjo kave, vode in brezalkoholnih pijač, sladkih in slanih prigrizkov in otroške hrane. Ob tem je dejal, da bo prodaja predvidoma zaključena do konca leta, kupnina bo izplačana v gotovini.

Kupec bo z nakupom Droge Kolinske postal ena največjih prehrambenih skupin v jugovzhodni Evropi s prihodki od prodaje v višini 650 milijonov evrov, 4300 zaposlenimi in enim izmed najmočnejših portfeljev izdelkov široke potrošnje v regiji, je še takrat dejal Tedeschi.

Vir:Delo.si