 29.11.2010 (15:39:55)
Višina izplačanih trinajstih plač oziroma božičnic se je od leta 2007 do lani znižala s povprečnih 716 evrov na 536 evrov (oboje bruto). Znižal se je tudi delež zaposlenih, ki so jih prejeli: s 30,3 odstotka na 26 odstotkov. Več...
»Za letos pričakujemo, da bodo najboljša podjetja, ki se zavedajo pomena svojih zaposlenih in družbene odgovornosti, izplačala trinajsto plačo oziroma božičnico,« je napovedal Ladi Rožič z Zveze svobodnih sindikatov Slovenije.
Po podatkih ZSSS bosta med podjetji, kjer bodo izplačali trinajsto plačo ali božičnico, Sava in Krka, izplačila pa pričakujejo tudi v Mercatorju, Tušu, Perutnini Ptuj, Trimu Trebnje, Zavarovalnici Triglav in drugih podjetjih, kjer si bodo tudi uprave nakazale novoletne nagrade, je še povedal Ladi Rožič in dodal, da je v večini uglednih slovenskih podjetij »to že dobra praksa in izraz urejenih razmer med zaposlenimi in vodstvom podjetja«.
Ali je bilo letos poslovanje dovolj uspešno, da bodo (lahko) zaposlene nagradili za njihovo celoletno delo, smo v nekaterih podjetjih poizvedeli tudi sami.
V Krki bo višina božičnice enaka kot lani, so povedali v njeni službi za odnose z javnostmi. Redno zaposleni v Krki bodo 17. decembra prejeli 1192,23 evra bruto, pri čemer se pri obračunu upošteva navzočnost na delu od januarja do novembra 2010. Božičnico prejmejo tudi sodelavci, zaposleni prek agencij, in sicer v višini 596,12 evra bruto. Krkini (so)delavci pa dvakrat na leto prejmejo tudi izplačilo na osnovi doseženih poslovnih rezultatov. Za obdobje januar–junij 2010 so ga prejeli v višini 50,5 odstotka plače posameznika, sodelavci, zaposleni prek agencij, pa 37,9 odstotka. Morebitno izplačilo uspešnosti za drugo polletje, ki se izračuna na podlagi doseženih kumulativnih letnih rezultatov poslovanja, bo znano konec januarja, so še povedali.
V Leku bodo tako kot v preteklih letih in v skladu s kolektivno pogodbo božičnico izplačali na podlagi doseženih poslovnih rezultatov, je napovedala Katarina Klemenc, Lekova direktorica korporativnega komuniciranja. Izplačana bo 24. decembra, v fiksnem delu bo enaka za vse zaposlene in bo podobna kot lani (1400 evrov bruto), v variabilnem pa bo odvisna od plače posameznika. »Lani smo sicer nekoliko spremenili razmerje med fiksnim in variabilnim delom, v korist zaposlenih z nižjimi dohodki.« Poleg božičnice imajo z Lekovo kolektivno pogodbo urejeno tudi izplačilo za uspešnost, ki se obračunava glede na prispevek zaposlenega in uspešnost družbe.
Božičnico (oziroma »dodatno izplačilo ob koncu poslovnega leta«) bodo izplačali tudi v Petrolu : 746 evrov bruto, kar je 19 odstotkov več kot lani, je pojasnil Aleksander Salkič, vodja odnosov z javnostjo v podjetju. Zaposleni jo bodo prejeli 15. decembra.
V Revozu ne izplačujejo božičnice ali trinajste plače, ampak letno nagrado, ki jo podjetje decembra tradicionalno izplačuje vsem zaposlenim, in odvisna pa je od doseganja rezultatov v tekočem letu, je povedala Nevenka Bašek Zildžović iz službe za stike z javnostjo. Za vsakega zaposlenega, z najemnimi delavci vred, bo letos zaradi dobrih poslovnih rezultatov skupaj znašala nekaj več kot 1300 evrov bruto.
Mercatorjeva uprava bo o dodatnih prejemkih zaposlenih ob koncu leta odločala predvidoma v prihodnjih dneh, so nam povedali v družbi. Lani so jih vsi zaposleni prejeli v povprečni višini 250 evrov neto, delno z nakazilom na njihov tekoči račun, delno pa kot dobroimetje na Kartici Mercator Pika.
V Merkurju so pojasnili, da jim razmere letos ne dopuščajo izplačevanja trinajste plače oziroma božičnice. Je bilo pa decembrsko izplačilo doslej vsakoletna stalnica, je povedal Rok Istenič, predstavnik za odnose z javnostjo v podjetju. Tudi časnik Finance letos ne bo izplačeval božičnice. Lani so nagrado za celoletno uspešnost izplačali že novembra, pri čemer je bila božičnica nekoliko nižja kot leto dni prej (dobrih 200 evrov neto).
Vir:Delo.si
(Zapri)
29.11.2010 (15:37:35)
V svetu danes zagotovo ni podjetja, ki si ne bi želelo zelo hitro razvijati in ustvarjati visoke prihodke in dobičke ter povečevati tržne deleže. Enim to zelo dobro uspeva, drugim manj, tretjim pa sploh ne. Več...
V marsičem je to stanje in razlike razgalila zdajšnja gospodarska in finančna kriza, v kateri nekateri poslujejo povsem normalno, drugim so zelo upadli prihodki in dobiček, ali so se celo spremenili v izgubo, tretji pa so propadli. Najbolje so jo v krizi odnesli tisti, ki jim je bil hiter razvoj in ustvarjanje vedno novih izdelkov vseskozi najpomembnejše poslovno vodilo. Tisti, ki so zaradi krize varčevali na vseh koncih, tudi pri zaposlenih, in se torej niso aktivno spopadali s poslovnimi težavami, se iz njih po večini še niso izkopali. Po podatkih Mednarodne organizacije dela (ILO) je število brezposelnih v svetu lani doseglo 212 milijonov in poznavalci napovedujejo, da bo ta številka ostala enaka tudi v letu 2010. Po ocenah mednarodne svetovalne družbe A. T. Kearney pa se svet ne bo vrnil v normalno stanje niti po približno desetih letih, kolikor bo predvidoma trajalo izkopavanje iz krize. Do leta 2025 naj bi se vzpostavila nova realnost. V prehodnem obdobju naj bi se rast BDP v izjemno hitro rastočih Kitajski in Indiji upočasnila na pet do šest odstotkov na leto, prišlo bo, napovedujejo v A. T . Kearney, do počasnega zatona prevlade dolarja kot svetovne valute in nastal naj bi sistem več enakovrednih valut. Središče ekonomske aktivnosti se bo predvidoma premaknilo proti Vzhodu, državni dolgovi naj bi se občutno povečali, začeli naj bi skrbno uporabljati ogljik. Največji trgi naj bi ostali na Zahodu, do leta 2030 pa naj bi se poraba na Kitajskem in v Indiji občutno povečala, po ocenah za 15 do 18 trilijonov dolarjev na leto. Slovenska podjetja
ukrepajo prepozno
Kako bo na takšen razvoj odgovorila Slovenija? Kot poudarjajo poznavalci, bi se morala odločiti za drugačen ekonomski model, saj se je ta pokazal za neučinkovitega. Mednarodne primerjave (IMD, WEF) kažejo, da so slovenska podjetja v primerjavi s podjetji v tujini manj dobičkonosna, manj produktivna in ustvarijo manj sredstev na enoto ustvarjenega prihodka. Predvsem pa se v težavah, poudarjajo v A. T. Kearney, odzivajo veliko prepozno, najpogosteje, ko imajo že izgubo. V svetu sprožijo alarm že, če se začne zmanjševati dobičkonosnost podjetja. S pravočasnimi ukrepi poskrbijo, da izguba sploh ne nastane. To je zagotovo pomemben nauk za slovensko gospodarstvo, v katerem je položaj precej negotov. Gradbeništvo, ki v vseh gospodarstvih velja za enega glavnih spodbujevalcev gospodarske rasti, je v Sloveniji v globoki recesiji. Strokovnjaki napovedujejo, da bo tako vsaj še prihodnje leto. Čeprav se zdi, da je njegova rast najbolj odvisna od gradnje avtocest, ki gre h koncu, in da bo treba po nove posle v tujino, pa bo v prihodnjih letih precej dela tudi doma – pri obnavljanju železniške infrastrukture, pri petem in desetem koridorju, šestem bloku Termoelektrarne Šoštanj in še kje. Toda po drugi strani so si nekateri gradbinci doma nabrali slabe reference tako pri nizkih kot pri visokih gradnjah, ne nazadnje so nekateri, kot se je pokazalo v zadnjem obdobju, dobavljali slab beton, in mnogi se sprašujejo, ali je isti dobavitelj betona enako »varčeval« tudi pri stadionu v Stožicah. Vsekakor pa je dal največ slabih referenc gradbeništvu velenj ski Vegrad, ki bo končal v stečaju. Svoje je k temu dodala še NLB, ki je Vegradovim delavcem zasegla denar, ki so ga ti dobili iz državnega jamstvenega sklada. Sicer pa se je Slovenija letos poslovila tudi od slovenjegraškega Preventa. Del njegovih zaposlenih dobiva delo za Boxmark Leather, podobno kot delavci nekdanje Mure v podjetju Mura & Partnerji. Upati je, da po poti teh podjetij ne bo šel nakelski Merkur, za katerega je predlagana prisilna poravnava, v kateri sta med drugim tudi koprski Istrabenz in šentjurski Alpos. Po napovedih gospodarske ministrice grozi plaz stečajev
Gospodarska ministrica Darja Radić pa vztrajno ponavlja, da Slo veniji grozi nov plaz stečajev, zlasti menda srednjih in malih podjetij. V Ajpesu so pred časom poudarjali, da so najbolj tvegana tista podjetja, ki so že v letu 2009 poslovala z ne gativnim kapitalom. Zadnji podatki Ajpesa pa kažejo, da se rekordno povečuje število podjetij, ki zamujajo s plačilom dospelih oziroma zapadlih obveznosti, rekorden je tudi povprečni dnevni znesek ne plačanih dospelih obveznosti. V vladi pričakujejo, da se bo število brezposelnih, ki je oktobra preseglo številko sto tisoč, povečevalo še vse prihodnje leto. Kje se bo ustavilo, je odvisno tudi od gospodarskih razmer v Nemčiji, ki je naša največja gospodarska partnerica. Po tem lahko sklepamo, da bodo najbolj prizadeti izvozniki, saj veliko podjetij večino proizvodnje izvozi. Tudi zdaj že nekdanji Prevent je bil dolga leta eden največjih slovenskih izvoznikov in se je širil tja, kjer so bile avtomobilske tovarne. Še bolj žalostno pa je, da Preventa ni pokopala gospodarska kriza, temveč spori med lastniki, za katere je bilo veliko slovenjegraško podjetje samo tako imenovana kolateralna škoda, kot so bili kolateralna škoda zaposleni v nekdanji Steklarski Novi, ki jim to podjetje, kot še mnogo drugih, ni plačevalo za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje. Prve take anomalije so v Sloveniji zaznali leta 2004. Ko so ukinili nekdanji SDK, prek katerega je prej potekal ves plačilni promet in je imela tudi nadzorno vlogo, so ustanovili Ajpes, ki nima nadzornih pristojnosti, ter računsko sodišče, ki se ukvarja z drugimi zadevami. Plačilni promet pa so prenesli na banke. Taka organizacija je bila verjetno povezana z zahtevami Evropske unije. Toda med starim SDK in novimi ustanovami so pustili luknjo, ki dopušča zdajšnje nepravilnosti. Prej se ni moglo zgoditi, da podjetja državi ne bi nakazala denarja za prispevke. Glede na to, da je nekdanji SDK opozarjal tudi na nepravilnosti pri lastninjenju po Markovićevem zakonu, verjetno ne bi molčal tudi ob nepravilnostih pri menedžerskih prevzemih. Tako je bila ukinitev nekdanje SDK verjetno komu v korist. Banke pa so s prenosom plačilnega prometa nanje lahko obračale še več denarja in obsežno pripomogle k zdajšnji zadolžitvi gospodarstva, ki se je začela občutneje povečevati pred slovenskim prevzemom evra. A medtem ko je bilo lansko leto za številna slovenska podjetja izjemno težko, so po drugi strani mnoga poslovala zelo dobro, pa tudi nekatera od teh, ki so poslovala z izgubo, so bila pri drugih poslovnih kazalnikih bolj uspešna. To je pokazala tudi naša tokratna lestvica superprvakov, ki smo jo pripravili na podlagi 20 poslovnih kazalnikov za leto 2009. Med približno 500 podjetji, ki so se uvrstila na naše le stvice največjih izvoznikov, največjih podjetij po skupnih prihodkih, najuspešnejših po čistem dobičku, po dodani vrednosti na zaposlenega ter največjih po številu zaposlenih, smo jih izbrali 120, ki so se po poslovanju v letu 2009 posebno izkazala. Skupaj smo pregledali kar pet tisoč podatkov in med najboljših pet so se uvrstili HSE, Ljubljana, Krka, Novo mesto, Knauf Insulation iz Škofje Loke, BSH Hišni aparati, Nazarje ter Geoplin, Ljubljana. Superprvaki
so veliki izvozniki
In kdo so med tokratnimi slovenskimi superprvaki? Več kot polovica podjetij na naši lestvici je proizvodnih, drugo so storitvena podjetja. Naši tokratni prvaki so povečini veliki izvozniki, odlikovali pa so se tudi po drugih poslovnih kazalcih, na katere je v nekaterih primerih vplivalo tudi to, iz katere dejavnosti prihajajo. Holding Slovenske elektrarne (HSE) se redno uvršča med največja in najuspešnejša slovenska podjetja in tudi med pomembne izvoznike. V letu 2009 je posloval zelo gospodarno, je pa tudi malo zadolžen, ker se njegova posojila verjetno štejejo za dolg države. Novomeška farmacevtska družba Krka je stresno leto 2009 preživela brez večjih pretre sov, vendar ne brez vpliva na njeno poslovanje. Krka je že nekaj časa poslovno najuspešnejše slovensko podjetje, ki je ob odličnem poslovanju, širjenju in internacionalizaciji proizvodnje tudi med najmanj zadolženimi slovenskimi podjetji, kar pomeni, da svoj razvoj v glavnem financira sama, kar je jamstvo za uspešen razvoj tudi v prihodnje. Izvoz in zelo dobri poslovni rezultati so na tretje mesto postavili škofjeloški Knauf Insulation, nekdanji Trimo. Zelo visoko se je uvrstil krški Gen. Če upoštevamo še visoka mesta Geoplina ter mariborski DEM in podjetja OMV Slovenija, Te – Tol, Gen I, Agip Slovenija, Geoplin Plinovodi, Butan Plin, NEK, Krško, SENG, Petrol, podjetje Energetika Ljubljana ter Plinarno Maribor, lahko rečemo, da tokratno lestvico superprvakov obvladujejo energetska podjetja. Presenetljivo visoko sta se uvrstili tudi Loterija Slovenije in Športna Loterija. Ob Krki je na naši lestvici iz farmacevtske industrije še Lek, ki bi se verjetno, če ne bil v tuji lasti in se njegov dobiček ne bi delil med lastnike, uvrstil še više, in nekaj trgovcev s farmacevtskimi izdelki: Salus, Bayer in Kemofarmacija. Kljub težavam svetovne avtomobilske industrije, ki je močno prizadela tudi naša podjetja in izdelovalce sestavnih delov za avtomobile, je na naši lestvici kar nekaj proizvodnih in tr govskih podjetij iz te dejavnosti: Revoz, Adria Mobil, Man Gospodarska vozila, Cimos, Summit Motors, TPV in Novo mesto. ACH je denimo zbral premalo točk, da bi se uvrstil na našo lestvico, na kateri je nekaj podjetij iz skupine SIJ Slovenske industrije jekla, med katerimi so se najviše uvrstili ravenski Noži. Med tistimi, ki so presenetili z visoko uvrstitvijo, je na primer podjetje Colgate Palmolive, ki zaključuje prvo deseterico, zelo visoko sta se uvrstila mengeški Filc in koprski HMV Trgovina.
Foto Matej Družnik/dokumentacija Dela Slovenija.Ljubljana.15.11.2010 Holding Slovenske Elektrarne.Foto:Matej Druznik/DELO Naši tokratni prvaki so povečini veliki izvozniki, odlikovali pa so se tudi po drugih poslovnih kazalcih. Na lestvico najuspešnejših podjetij v letu 2009 se je uvrstilo tudi 16 energetskih podjetij, pet farmacevtskih, šest proizvajalcev avtomobilov in trgovcev z avtomobili. Če upoštevamo visoka mesta podjetja Gen, Geoplina ter mariborski DEM in podjetja OMV Slovenija, Te – Tol, Gen I, Agip Slovenija, Geoplin Plinovodi, Butan Plin, NEK, Krško, SENG, Petrol, podjetje Energetika Ljubljana ter Plinarno Maribor, lahko rečemo, da tokratno lestvico superprvakov obvladujejo energetska podjetja.
Vir:Delo.si (Zapri)
18.11.2010 (14:47:20)
Aerodrom Ljubljana je v prvih devetih mesecih letos ustvaril za 24,95 milijona evrov prihodkov in 3,92 milijona evrov čistega dobička, kar je za 4,7 odstotka oz. 40,8 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Več...
Brnik - Družba Aerodrom Ljubljanaje v tem obdobju dosegla 73,6 odstotka načrtovanih prihodkov in 94,8 odstotka načrtovanega dobička. Kot je razvidno iz poročila o poslovanju v devetih mesecih letos, ki ga je Aerodrom Ljubljana objavil na spletnih straneh Ljubljanske borze, so v družbi do konca leta pričakovali 33,9 milijona evrov prihodkov in 4,18 milijona evrov čistega dobička. Skladno s pričakovanji v prvih devetih mesecih letos ni zaznati preobrata na bolje ugotavlja uprava družbe.
Nadaljujejo se tudi neugodne gospodarske razmere, s katerimi so se v družbi soočili v letu 2009 in ki imajo vpliv na vse akterje v panogi letalskih prevozov, povzema poročilo STA. Najbolj so prizadeti letalski prevozniki, na katere neugodno vplivajo tudi spreminjajoče se in relativno visoke cene nafte, posledice pa čutijo tudi letališča. Dodatno so rezultati poslovanja še za približno milijon evrov slabši zaradi dvotedenskega izpada prometa v aprilu, ko so letališče zaradi obnove vzletno-pristajalne steze zaprli za promet, pojasnjuje uprava.
Omenjeno se odraža v realiziranih prihodkih in poslovnem izidu, pri čemer pa družba bistveno ne zaostaja za primerljivim lanskim obdobjem, seveda ob upoštevanju izpada prihodkov v aprilu, ugotavljajo v družbi.
Vir:Delo.si (Zapri)
18.11.2010 (14:42:25)
Slovenski predsednik Danilo Türk se je včeraj v Moskvi srečal z ruskim predsednikom Dmitrijem Medvedjevom, premierom Vladimirjem Putinom in ruskim patriarhom Kirilom, s čimer je predvsem politični in gospodarski obisk po njegovih besedah dobil tudi »duhovno komponento«. Več...
Moskva – Danilo Türk in Dmitrij Medvedjev sta med srečanjem podpisala deklaracijo o partnerstvu za modernizacijo, s katerim je Slovenija postala država, ki bo aktivno vključena v rusko modernizacijo. »Politika modernizacije je naša pot naprej. Prinaša upanje in pričakovanja, ki so realna,« je podpis pospremil Türk.
Velik del pogovorov sta sogovornika namenila mednarodnim temam, predvsem odnosom med Evropsko unijo in Rusijo, kjer se je Türk zavzel za pospešitev pogajanj o uveljavitvi brezvizumskega režima ter odnosom med zvezo Nato in Rusijo. Podprl je oblikovanje foruma, »ki bo deloval v vseh vremenskih razmerah«. Pri tem je še posebej omenil skorajšnji vrh Nata v Lizboni, ki se ga bo udeležil tudi Medvedjev: »Veliko upanja polagamo v razvoj partnerstva med Natom in Rusko federacijo in želimo si, da bi Svet Nato-Rusija postal učinikovit in robusten organ mednarodnega sodelovanja, v okviru katerega bodo reševali vsa pomembnejša varnostna vprašanja. Želimo si tudi, da bi Evropska unija obravnavala odnose z Rusko federacijo in državami vzhodnega partnerstva na najvišji prioritetni ravni.«
Medvedjev je gostu predstavil svojo vizijo nove evropske varnostne arhitekture. »Kot pravnika razumeva pomen dogovorov in pomen mednarodnega prava,« je dejstvo, da sta oba pravnika, izpostavil kot enega od temeljev njunega medsebojnega razumevanja, Türk pa je problem spoštovanja vladavine prava posebej omenil kot problem vseh tranzicijskih držav, tudi Slovenije.
Srečanje z rusko
novinarsko srenjo
Med svojim obiskom je našel čas tudi za srečanje s predstavniki ruskih medijskih hiš. »Veliko mi je do tega, da vsem predstavnikom medijev razložim naše sodelovanje in prizadevanje za modernizacijo, ki je skupno prizadevanje vse Evrope. Pravkar sem govoril o pomenu liberalizacije vizumskega režima, kar jemljem kot del prizadevanja za človekove pravice, za pravico do svobode gibanja. Enako se zavzemam za uresničevanje vseh človekovih pravic,« je Danilo Türk odgovoril na vprašanje, zakaj se je odločil v svoj program vključiti tudi srečanje z ruskimi novinarji, od katerih je večkrat mogoče slišati očitke glede pomanjkanje medijske svobode v Rusiji. Pred dnevi jo je pretresel brutalen napad na novinarja uglednega ruskega poslovnega dnevnika Kommersant Olega Kašina. Medvedjev je napad ostro obsodil, na vprašanje Dela , kaj bo v prihodnosti še storil, da se bo moderniziralo tudi medijsko področje, pa je suho odvrnil: »Vse, kar zadeva dobro znani incident, sem že povedal. Zdaj to ni več stvar predsednika Rusije, ampak pravosodnih organov.«
Türk in Putin sta se posvetila predvsem dvostranskemu gospodarskemu sodelovanju, kjer se velike možnosti ponujajo tudi v avtomobilski industriji, farmacevtiki in zdraviliškemu turizmu. Pomembna še naprej ostaja tudi energetika, kjer je osrednji projekt plinovod Južni tok, v katerega se je vključila tudi Slovenija in je trenutno v fazi izvedbenih študij: »Zelo pomemben korak naprej je bil storjen pred tremi dnevi, ko sem v Bolgariji podpisal sporazum o skupnem podjetju,« je Vladimir Putin dal vedeti, da so odveč bojazni, da bo projekt padel v vodo.
Vir:Delo.si
(Zapri)
11.11.2010 (10:59:32)
Iz nadzornega sveta Abanke je odstopil predstavnik Zavarovalnice Triglav Blaž Brodnjak. Nadzorni svet Abanke je poslej osemčlanski, a ostaja sklepčen, vse več pa je ugibanj, kdo bi lahko prevzel vodenje tretje največje banke, ki ima na slovenskem bančnem trgu približno devetodstotni tržni delež. Več...
Ljubljana – Pri preverjanju, kako poteka iskanje novega šefa Abanke, so si informacije precej nasprotujoče; po nekaterih virih so s posameznimi kandidati že potekali razgovori, po drugih je do tega še precej daleč, po tretjih pa so nadzorniki v dilemi, ali iščejo kandidata za člana ali predsednika uprave banke.
Ne gre pozabiti, da je Banka Slovenije pred časom preprečila, da bi za šefa banke imenovali nekdanjega člana uprave Nove Ljubljanske banke Mateja Narata, ki sta ga podpirala tudi največja delničarja banke, Zavarovalnica Triglav in kranjska Sava. Nadzorniki torej nočejo tvegati ponovne zavrnitve regulatorja bančnega trga, kar naj bi bil tudi glavni vzrok za dolgotrajno iskanje novega kandidata, kljub temu pa so po koluarjih blizu Abanke včeraj zakrožila imena novih kandidatov za njenega šefa.
Za zdaj se omenjajo trije, poleg Aljoše Tomaža, ki je banko že vodil v letih 1997–2005, tudi nekdanji predsednik uprave Kapitalske družbe in potem Zavarovalnice Triglav Jože Lenič in član uprave Gorenjske banke Matevž Slapničar. Lenič našega vprašanja danes ni hotel komentirati, Matevž Slapničar pa se ni odzval. Z iskanjem novega šefa ali člana uprave Abanke se mudi, saj je uprava banke trenutno dvočlanska, njen statut pa predvideva tričlansko upravo. Predsednik uprave je zdaj Radovan Jereb, ki ima mandat za vodenje do imenovanja novega predsednika oziroma vse do leta 2015, drugi član uprave banke pa je Gregor Hudobivnik.
Člana manj ima od včeraj tudi nadzorni svet Abanke, iz katerega je zaradi osebnih vzrokov odstopil predstavnik Zavarovalnice Triglav Blaž Brodnjak. Brodnjak je svoj mandat nastopil konec maja letos, ko je bil imenovan za štiri leta, a je vmes po naših podatkih Triglav že zapustil. Po mnenju poznavalcev je precej verjetno, da bo Triglav v NS banke zdaj predlagal svojega člana uprave Igorja Stebernaka, ki ga je zavarovalnica želela v nadzornem svetu skupaj z Brodnjakom, a so delničarji banke spomladi izrekli le podporo Brodnjaku.
Po njegovem odstopu ima nadzorni svet banke osem članov, kar zadostuje, saj statut banke predvideva, da je nadzorni svet od sedem- do devetčlanski. Nadzornike banke zdaj vodi šef Save Janez Bohorič, v njem sedijo še Branko Pavlin, Vladimir Mišo Čeplak, Miha Dolinar, Simon Zdolšek, Slaven Mićković, Uroš Rožič in Andraž Grum. Kdaj bo uprava Abanke sklicala skupščino, še ni znano, se pa s tem ne mudi, saj statut banke omogoča od sedem do devet članov nadzornega sveta. Nadzorniki Save naj bi se znova sestali v prihodnjih desetih dneh.
Vir:Delo.si (Zapri)
11.11.2010 (10:54:27)
Vse štiri banke, ki jih je Urad RS za varstvo konkurence ujel pri nezakonitem usklajenem ravnanju (uvedbi bankomatnih provizij za dvig gotovine na bankomatih drugih bank), so svoji nadzornici Banki Slovenije poročale o tem, kako so popravile škodo. Več...Ljubljana – BS je tako danes objavila zbirne podatke, po katerih so banke skupaj 728.512 oškodovancem vrnile 2,7 milijona evrov provizij in 1,2 milijona evrov pripadajočih zamudnih obresti. Povprečni znesek vračila je bil 5,28 evra. Natančnih podatkov o tem, kolikšno je bilo breme posamezne banke, ni, obstajajo pa podatki za dve večji. NLB je že sama sporočila javnosti, da bo v ponedeljek, 15. novembra, 469.148 komitentom vrnila 1,78 milijona evrov provizij in 0,81 milijona evrov obresti (povprečno po 5,52 evra), v NKBM pa so pojasnili, da bodo vrnili 430.000 evrov provizij in 200.000 evrov zamudnih obresti. To pomeni, da sta Abanka in Banka Celje skupaj vrnili okoli 700.000 evrov provizij in obresti.
Zakaj se je glede provizij zdaj oglasila Banka Slovenije, ki je pristojna le za nadzor bančnega trga in skrbi za stabilnost finančnega sistema? Ker so v primeru bankomatnih provizij znova odpovedale druge institucije pravne države in je morala uveljavitev pravnomočne sodne odločbe na ta način izsiliti – civilna družba. Predsednik Društva za pravno državo Rado Pezdir je na guvernerja BS Marka Kranjca naslovil javni poziv k ureditvi razmer, nastalih zaradi bančnega kartela. BS je v odgovoru poudarila, da gre za pravnomočno dokazano kršitev pravil konkurence, izključno pristojnost za nadzor, sankcioniranje in izvrševanje pravil konkurence pa ima Urad RS za varstvo konkurence, in ne Banka Slovenije. Kljub temu se BS strinja, da je treba vsakršno nelojalno konkurenco nemudoma sankcionirati in povrniti škodo vsem, ki so pri tem oškodovani. Zato je s pismom pozvala vse štiri banke, naj svoje komitente in javnost obvestijo, kako bodo ravnale v tem primeru. To so banke tudi storile.
Guverner Kranjec je v svojem odgovoru Pezdirju med drugim zapisal, da se še kako zaveda škodljivosti kartelnega dogovarjanja, vendar BS, podobno kot večina drugih centralnih bank, nima zakonskih pristojnost in orodij v boju proti kartelom in drugim kršitvam konkurenčnih pravil. Kljub temu je že v preteklosti vlekla poteze v korist potrošnika: s standardizacijo definicij temeljnih plačilnih storitev, z zagotavljanjem objave bančnih tarif, zahtevo po izenačenju nadomestil za domača in čezmejna plačila, s procesom enotnega območja plačil v evrih (SEPA), razmišljali pa so tudi o izdelavi metodologije za spremljanje stroškov finančnih storitev in produktov, s katero bi lahko ugotovili, ali banke zaračunavajo previsoke tarife.
Ker je finančna kriza poudarila potrebo po večji zaščiti potrošnikov na finančnih trgih, bo dala BS pobudo za zakonske spremembe, ki bi centralni banki ali neodvisni instituciji podelile pristojnosti za preverjanje ponudbe bančnih in finančnih storitev s stališča informiranja potrošnikov in s stališča skladnosti z dobrimi praksami, ob kršitvah pa bi ji dala večje pristojnosti za ukrepanje.
Vir:Delo.si (Zapri)
21.10.2010 (10:18:29)
Finančna družba NFD je danes objavila vabilo k dajanju ponudb za nakup delnic 12 družb, med njimi Nove Ljubljanske banke in Banke Celje ter več elektrodistribucijskih podjetij. Na ponudbe bodo čakali do 30. oktobra. Več...Ljubljana - NFD v imenu investicijske družbe NFD 1 delniški investicijski sklad prodaja 131.693 rednih delnic NLB ter 39.276 rednih in 7544 prednostnih delnic Banke Celje. Na seznamu za prodajo so delnice elektrodistribucijskih podjetjih Elektro Ljubljana (133.579), Elektro Celje (216.280), Elektro Maribor (155.785) ter Elektro Gorenjska (85.032).
Domačim in tujim pravnim ali fizičnim osebam je poleg tega na voljo 326.000 delnic finančne družbe KB1909 - Societa Finanziaria per Azioni, prav tako lahko oddajo ponudbo za nakup celotnih ali le delnih paketov delnic družb Hoteli Bernardin (949.281), Certa (217.069), Beti holding (40.973) ter Aero (3481).
NFD v imenu NFD 1 prodaja še 15.120 delnic Term Maribor, kar predstavlja 0,66 odstotka vseh. Znano je, da se je tudi NFD Holding, ki ga vodi Stanislav Valant, že pred časom odločil prodati svoj 72-odstotni delež v tej mariborski turistični družbi. Po pisanju nekaterih medijev naj bi največ zanimanja za nakup družbe s 300 zaposlenimi in več hoteli v Mariboru ter na Pohorju pokazal za zdaj neznani interesent iz Rusije, česar pa v NFD Holdingu doslej niso želeli komentirati.
Vir:Delo.si (Zapri)
21.10.2010 (10:13:34)
V Linhartovi dvorani ljubljanskega Cankarjevega doma je bila pod okriljem časnika Dnevnik včeraj izbrana zlata gazela Slovenije 2010. Najboljša med hitro rastočimi slovenskimi podjetji je bila letos novomeška Krka. Za laskavi naslov se je potegovalo šest podjetij, najboljših s prav toliko regijskih izborov, med katerimi sta bili nagrajenca še KLS kot srebrna in SEC kot bronasta gazela. Več...
Krka, ki se z več kot 90-odstotnim izvoznim deležem uvršča na tretje mesto med slovenskimi izvozniki, ni nikakršen tujec pri prejemanju nagrad. Zaradi uspešnega poslovnega modela, ki ima v ospredju sistematično skrb za zaposlene in hiter prenos inovacij na poslovanje, je namreč že prejela Forbesov diamant, Dnevnikovo zlato nit ter priznanje Republike Slovenije za poslovno odličnost. Krka je lani z 800 milijoni evrov prihodkov dosegla 61-odstotni tržni delež v dejavnosti proizvodnje farmacevtskih preparatov.
Z ustvarjenimi 171 milijoni evrov dobička pa je bila sploh najuspešnejša družba v državi, hkrati pa je po bila v vrhu tudi po dodani vrednost na zaposlenega, ki je višja od 92.000 evrov in skoraj trikratno presega slovensko povprečje. Med odlike družbe pa spada tudi najvišja bonitetna ocena po podatkih tako bank kot tudi družb, ki se ukvarjajo s pripravo bonitetnih ocen. Vsako leto znova se na vseh koncih Slovenije izkažejo podjetja, ki presenečajo s svojim znanjem, inovativnostjo, drznostjo in uspehi. Letos so v boju za najprestižnejšo nagrado na področju gospodarstva ob nagrajencih to bili še gazela osrednje Slovenije Avtenta.si, gorenjska gazela Seaway Group in dravsko-pomurska gazela Roto Pavlinjek.
Lani je zlato gazelo prejela družba za izdelavo in postavljanjem energetsko varčnih montažnih hiš Lumar IG, ki je pod vodstvom Milana Lukića z inovativnostjo in podjetnostjo prepričala komisijo. Srebrno gazelo je osvojilo podjetje Dewesoft, bronasto pa Exoterm IT.
Vir:Dnevnik.si (Zapri)
|
29.11.2010 (15:37:35)
V svetu danes zagotovo ni podjetja, ki si ne bi želelo zelo hitro razvijati in ustvarjati visoke prihodke in dobičke ter povečevati tržne deleže. Enim to zelo dobro uspeva, drugim manj, tretjim pa sploh ne.
18.11.2010 (14:47:20)
Aerodrom Ljubljana je v prvih devetih mesecih letos ustvaril za 24,95 milijona evrov prihodkov in 3,92 milijona evrov čistega dobička, kar je za 4,7 odstotka oz. 40,8 odstotka manj kot v enakem obdobju lani.
18.11.2010 (14:42:25)
Slovenski predsednik Danilo Türk se je včeraj v Moskvi srečal z ruskim predsednikom Dmitrijem Medvedjevom, premierom Vladimirjem Putinom in ruskim patriarhom Kirilom, s čimer je predvsem politični in gospodarski obisk po njegovih besedah dobil tudi »duhovno komponento«.
11.11.2010 (10:59:32)
Iz nadzornega sveta Abanke je odstopil predstavnik Zavarovalnice Triglav Blaž Brodnjak. Nadzorni svet Abanke je poslej osemčlanski, a ostaja sklepčen, vse več pa je ugibanj, kdo bi lahko prevzel vodenje tretje največje banke, ki ima na slovenskem bančnem trgu približno devetodstotni tržni delež.
11.11.2010 (10:54:27)
Vse štiri banke, ki jih je Urad RS za varstvo konkurence ujel pri nezakonitem usklajenem ravnanju (uvedbi bankomatnih provizij za dvig gotovine na bankomatih drugih bank), so svoji nadzornici Banki Slovenije poročale o tem, kako so popravile škodo.
|
30,83
-12,41
