Berlin - V Berlinu sta se predsednik Evropske centralne banke Jean-Claude Trichet in prvi človek Mednarodnega denarnega sklada Dominique Strauss-Kahn sestala z nemškim finančnim ministrom Wolfgangom Schäublejem. Po prvim informacijah bo Grčija potrebovala veliko več denarja o sprva predvidenih 45 milijard evrov. V svežnju posojil, ki naj bi ga v treh letih dobile Atene, bi utegnilo biti kar med 100 in 120 milijard evrov. Spričo astronomskih obresti se do vratu zadolžena Grčija praktično sploh ne more več zadolževati na mednarodnih finančnih trgih in bi po črnem scenariju lahko končala v bankrotu.

Prestrukturiranje dolga Grčije (STA)

V EU, ki jo je Grčija prejšnji teden tako kot IMF uradno zaprosila za pomoč, medtem po besedah Van Rompuya potekajo pogajanja med Evropsko komisijo, Evropsko centralno banko, IMF in grško vlado. Predsednik Evropskega sveta je še pojasnil, da naj bi v prihodnjih dneh pripravili poročilo, na podlagi katerega naj bi se voditelji držav območja evra na izrednem vrhu, ki bo predvidoma 10. maja, odločili glede triletnega skupnega programa za izvedbo pomoči Grčiji. Na stanje v Grčiji so se odzvali tečaji delnic po celem svetu Tečaji delnic na vodilni azijski borzi v Tokiu so se s hudimi izgubami odzvali na znižanje kreditne ocene Grčije. Indeks Nikkei, ki ga izračunavajo na osnovi vrednosti 225 najpomembnejših delnic, se je znižal za 287,87 točke oz. 2,57 odstotka na 10.924,79 točke.Tečaji delnic na Wall Streetu so se v odzivu obrnili krepko navzdol, dodatno je negativno na gibanje tečajev na ameriških borzah vplivala pocenitev družinskih hiš v ZDA. Industrijski indeks Dow Jones se je znižal za 1,90 odstotka na 10.991,99 točke, tehnološki indeks Nasdaq pa za 2,04 odstotka na 2471,47 točke. Tečaj evra pada Grška kriza, ki se iz dneva v dan poglablja, in vse večji strah pred širitvijo 'grške bolezni' na države, kot so Portugalska, Španija in Irska, klestijo tečaj evra.

Analitiki svarijo pred verižno reakcijo.

S skupno evropsko valuto se trenutno trguje pri 1,3158 dolarja, analitiki napovedujejo, da bi se vrednost evra utegnila v prihodnjih dneh znižati do 1,30 dolarja. V letu 2008, na vrhuncu gospodarskega razmaha, je evro dosegel celo vrednost 1,60 dolarja. Z odgovornostjo in strogostjo Evropska komisija se je odzvala na torkovo odločitev bonitetne agencije Standard&Poor's za znižanje ocene za grški državni dolg na raven ničvrednosti in na današnje zvišanje obrestnih mer za grške državne obveznice na 11,142 odstotka, kar je največ doslej za kakšno od članic območja evra. Tiskovna predstavnica komisarja za notranji trg Chantal Hughes je sicer poudarila, da komisija ne more komentirati, ali so ocene posameznih bonitetnih agencij pravilne, pričakuje pa, da bodo bonitetne agencije ob ocenjevanju tveganj glede Grčije upoštevale temeljne značilnosti grškega gospodarstva in načrt za pomoč, ki ga pripravljajo komisija, Mednarodni denarni sklad in Evropska centralna banka. Evropska komisija sicer danes ni želela odgovoriti na vprašanje, ali lahko po zakonu kakor koli ukrepa proti bonitetnim agencijam, če ne bodo ravnale "po načelu strogosti in odgovornosti". "Ne gre za vprašanje zakonitosti," je dejala Hughesova in pojasnila, da je EU sprejela dogovor o regulaciji bonitetnih agencij, ki bo začel veljati do konca leta in vključuje odgovore na omenjeno vprašanje.

Dve tretjini Nemcev proti pomoči Grčiji

Nemci so izrazito nenaklonjeni finančni podpori Grčiji, ki se je znašla v resni dolžniški krizi, kaže raziskava inštituta Allensbach, objavljena danes v časniku Frakfurter Allgemeine Zeitung. Proti sprožitvi mehanizma evroskupine in Mednarodnega denarnega sklada (IMF) se je izreklo 65 odstotkov vprašanih, za pa jih je bilo 16 odstotkov. Kot ugotavljajo avtorji raziskave, takšno mnenje ni zgolj posledica dolgoletnega slabega upravljanja z grškimi javnimi financami, pretiranega trošenja Grkov kljub šibki gospodarski strukturi, razširjenosti korupcije in razbohotenosti ter neučinkovitosti javnega sektorja v južnoevropski državi, temveč tudi zaskrbljenosti nad možnostjo širitve grške krize na druge članice evrskega območja.

Vir:Delo.si

Nekateri vlagatelji so torkovo razprodajo delnic, ki jo je izzvala zaostritev bojazni glede dolžniške krize v območju evra, očitno ocenili za pretirano, je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa povedal nek borzni posrednik. Pozitivno pa na gibanje tečajev vplivajo tudi spodbudni poslovni rezultati nekaterih ameriških podjetij.

Boljše rezultate od pričakovanih so objavili Comcast, Corning, Northrop Grumman in Dow Chemical, je poročala ameriška tiskovna agencija AP. Vlagatelji zdaj čakajo še za danes zvečer napovedano odločitev ameriške centralne banke glede obrestnih mer. I

ndustrijski indeks Dow Jones se je v prvih 30 minutah trgovanja zvišal za 0,19 odstotka na 11.013 točk. Tehnološki indeks Nasdaq je trenutno pri 2475 točkah, kar je 0,13 odstotka več kot v torek. Evropska unija in Mednarodni denarni sklad sta se dogovorila, da Grčiji ponudita skupaj 45 milijard evrov pomoči.

Tečaji delnic na evropskih borzah so trenutno na nižjih ravneh kot v torek, a so doslej že nekoliko nadomestili jutranje izgube. V Londonu je indeks FTSE 100 približno dve uri pred koncem trgovanja na 0,15 odstotka višji ravni kot v torek. V Frankfurtu se je indeks DAX danes znižal za 0,64 odstotka, v Parizu pa indeks CAC 40 za 0,43 odstotka.

Vir:Dnevnik.si

Čeprav bo podjetje po dobičkih in tržni vrednosti še krepko zaostajalo za panožnimi liderji, kot je ExxonMobil, vrednost združenega podjetja bo 8,1 milijarde ameriških dolarjev, preračunano v nacionalno valuto 750 milijard jenov, sta se za potezo družbi odločili zaradi padca cen nafte, ki je prizadel zlasti manjše proizvajalce in rafinerije in okrnil vrednost njihovega imetja. Japonske naftne družbe imajo 30 odstotkov več predelovalnih kapacitet, kot jih potrebujejo, trdijo analitiki družbe Wood Mackenzie, ki izdeluje napovedi za naftno industrijo.

Za to je poleg dviga uvoznih omejitev v 90. letih krivo tudi padajoče povpraševanje. Zaradi kolapsa povpraševanja bodo odpovedani projekti gradnje vsaj štirih od petih načrtovanih rafinerij na svetu, pravijo pri Wood Mackenzieju. Vse to pa spodbuja povezovanje med naftnimi družbami in rafinerijami, saj je treba znižati stroške. Šindži Nišio, prvi mož družbe Nippon Oil, napoveduje, da bo kombinirano podjetje v naslednjih dveh letih znižalo predelovalne zmogljivosti za 400.000 sodov nafte na dan oziroma za petino celotne proizvodnje. V treh letih bodo prihranki dosegli 60 milijard jenov letno, je izračunal Nišio. Ti prihranki pa naj bi podjetju omogočili še eno stvar, in sicer naložbe v osnovno dejavnost pridobivanja in proizvajanja zemeljskega plina ter nafte.

Mitsunori Takahagi, prvi mož družbe Nippon Mining, ki sicer le četrtino svojih prihodkov ustvari z izkopom rud, tri četrtine njenih prihodkov pa izvira iz pridobivanja nafte, pravi, da bi s prihodki iz rudarskega dela proizvodnje želeli črpati denar za naložbe v alternativne energije, zlasti v sončne elektrarne.

Etanol je surovina prihodnosti

Tudi brazilska proizvajalca sladkorja in etanola sta se pred dvema tednoma dogovorila za združitev, v upanju, da bosta ustvarila največje deželno podjetje za biogoriva. Do leta 2012 bosta naredila skupino, katere naložbe v to področje bodo dosegle več kot štiri milijarde dolarjev. Podoben, le da veliko obsežnejši dogovor sta marca sklenili naftna družba Royal Dutch Shell in brazilska družba Cosan, ta posel pa je ocenjen na 12 milijard dolarjev. Po mnenju analitikov je to še en dokaz o privlačnosti brazilskega trga etanola in zaupanja tujih trgov v njegovo odpiranje ter širitev. Brazilija, rekordna pridelovalka sladkornega trsa, je druga največja proizvajalka goriv na osnovi etanola, takoj za ZDA. Množična uporaba etanola kot goriva, ki se ga da pridobiti iz obnovljivih virov energije, predvsem iz biomase, se je začela v obdobju energetske krize (1973-1986), z njim pa so nadomeščali porabo bencina. Vir, iz katerega pridobivajo etanol, je zlasti sladkorni trs. Gorivo, pridobljeno iz sladkornega trsa, je bolj učinkovito od tistega, ki ga daje koruza, trdijo pri ameriški agenciji za varstvo okolja (EPA). Poleg tega ima nižji ogljični odtis kot tisti, ki ga pridobivajo iz koruze (na katero stavijo ZDA).

Bomo sadili več sladkornega trsa?

Pred dnevi sta v strateško partnerstvo šli še brazilska družba ETH Bioenergia (ki lastniško spada pod konglomerat Odebrecht, ki se sicer ukvarja z gradbeništvom in inženiringom) ter prav tako brazilska družba Brenco, ki deluje na področju obnovljivih virov energije. Za Brencom stojijo močni vlagatelji v energetski sektor, kot je teksaška družba Ashmore Energy of Houston. Novo skupno podjetje ETH Bioenergia ima namen do leta 2012 predelati 40 milijonov ton sladkornega trsa in s tem proizvesti tri milijarde litrov etanola. Etanol bodo izrabljali tudi kot gorivo za gorivne celice (z neposredno pretvorbo kemijske energije v električno energijo) in tako pridobili 2.700 gigavatnih ur električne energije.

Za vodstvo na trgu pa bo novo podjetje tekmovalo z že omenjenim Cosanom, ki na leto proizvede dve milijardi litrov etanola. Na brazilskem trgu se porabi okoli tri milijarde litrov goriv na osnovi etanola. Devetdeset odstotkov novih avtomobilov, ki jih prodajo v Braziliji, ima prilagojen motor, ki gre lahko bodisi na bencin bodisi na hidrirani etanol. Toda dežela izvaža relativno zelo malo etanola glede na obseg proizvodnje. Po eni strani gre to pripisati visoki domači porabi (etanol so z državnim dekretom vpeljali že v začetku 70. let prejšnjega stoletja, tudi brazilski bencin, ki ga prodajajo na vseh črpalkah, vsebuje četrtino etanola), delno pa zaradi trgovinskih omejitev na razvitih trgih, kot so ZDA, Japonska in del Evrope.

Enakovredno partnerstvo med Shellom in Cosanom, ki je ocenjeno na 12 milijard dolarjev, je pomembno predvsem z vidika, da bi utegnilo vzpostaviti izvozno platformo za brazilski etanol, ki ga pridobivajo iz sladkornega trsa. Vasco Dias, predsednik brazilske enote Shell, pravi, da etanol ni samo »najbolj okoljsko vzdržno gorivo«, ampak ima tudi izjemen komercialni potencial.

Vir:Delo.si

London/Stockholm/Pariz - Celotna panoga naj bi dnevno iz tega naslova izgubljala 200 milijonov dolarjev, poročajo tuje tiskovne agencije. Francosko-nizozemska letalska družba Air France-KLM je danes sporočila, da jih zapora zračnega prostora zaradi oblaka vulkanskega prahu dnevno stane 35 milijonov evrov. "Evropski letalski prevozniki izgubljajo 150 milijonov evrov na dan.

Pri tem četrtino oziroma 35 milijonov evrov dnevnih izgub odpade na Air France-KLM," je dejal prvi mož družbe Pierre-Henri Gourgeon. Po ocenah Mednarodnega združenja letalskih prevoznikov (IATA) naj bi prevozniki dnevno izgubljali najmanj 200 milijonov evrov, evropsko gospodarstvo pa milijarde evrov zaradi izgubljenih poslov.

Britanski letalski prevoznik British Airways je prav tako danes sporočil, da beleži izredne stroške za pomoč potnikom in izpad prihodkov iz naslova odpovedanih letov v skupni višini od 17 do 23 milijonov evrov dnevno. Skandinavski letalski prevoznik SAS pa je sporočil, da je v štirih dneh izgubil skupno do 29 milijonov evrov. Dnevno ima po prvih ocenah od 5,1 do 9,3 milijona evrov izpada zaslužka.

Številne evropske države so zaradi širjenja pepela z vulkana na Islandiji, ki predstavlja nevarnost za letala, za več dni z nekaj vmesnimi premori zaprle svoj zračni prostor. Zaradi tega so letalske družbe prisiljene v množično odpoved letov.

V združenju IATA so ob tem izrazili nezadovoljstvo nad ravnanjem vlad. Menijo namreč, da so delovale brez ocene tveganja, posvetovanja in usklajevanja. Zdi se jim nesprejemljivo, da so evropski prometni ministri šele za danes sklicali izredno srečanje.

Po mnenju združenja bi se morali nujno osredotočiti na to, kako in kje bi lahko čim prej in hkrati varno znova odprli zračni prostor. Evropska komisija je sicer danes izrazila pripravljenosti odobriti izredno finančno pomoč letalskim prevoznikom, ki jih je prizadelo zaprtje zračnega prostora zaradi vulkanskega pepela

Vir:Delo.si

Peking - Temu pa ne pritrjuje podatek o inflaciji, ki z 2,2 odstotka na letni ravni ostaja pod ciljno ravnijo kitajskih oblasti. Kitajska tako že drugo trimesečje zapored beleži dvoštevilčno rast, potem ko se je v zadnjem lanskem četrtletju bruto domači proizvod (BDP) na letni ravni povečal za 10,7 odstotka.

Vseeno pa je podatek za prvo trimesečje nekoliko varljiv, saj gre za primerjavo s prvim lanskim četrtletjem, ko je gospodarstvo v luči svetovne gospodarske krize beležilo za kitajske razmere nizko 6,2 odstotno rast. Kitajske oblasti so si sicer tudi za letos postavile ciljno rast v višini osmih odstotkov.

Lani jo je kitajsko gospodarstvo z 8,7-odstotno rastjo preseglo, čeprav je bilo leto eno najtežjih, odkar je po prebivalstvu največja svetovna država na poti silovitega gospodarskega razmaha. Medtem ko nekateri analitiki po pisanju tujih tiskovnih agencij opozarjajo pred nevarnostjo pregrevanja tretjega največjega svetovnega gospodarstva, pa drugi zopet mirijo, da razmere še niso kritične.

V prid temu govori tudi podatek kitajskih državnih statistikov, da je inflacija v prvem četrtletju znašala le 2,2 odstotka, kar je 0,8 odstotne točke pod ciljno ravnijo kitajskih oblasti. Obe tem je bila marčna inflacija z 2,4 odstotka celo za 0,3 odstotne točke nižja kot februarska. Takšne razmere kitajskih oblasti še ne silijo v prehiter umik javnofinančnih spodbud in nadaljnje zaostrovanje denarne politike.

Dosedanji ukrepi za brzdanje gospodarske rasti in rasti denarja v obtoku sicer že delujejo, saj so se investicije podjetij v fiksna sredstva in količina denarja v obtoku zmanjšale. Na letni ravni so se investicije v fiksna sredstva medtem povečale za 25,6 odstotka, industrijska proizvodnja pa za 19,6 odstotka. Obseg posojil kitajskih bank gospodarstvu pa se je v prvem četrtletju na letni ravni zmanjšal za 43 odstotkov, kar je posledica državnih ukrepov na finančnem trgu za brzdanje rasti posojil.

Glede na ugodne gospodarske podatke analitiki pričakujejo, da bodo kitajske oblasti v letošnjem letu dovolile apreciacijo juana in s tem vsaj nekoliko razveselile ZDA in EU, ki ves čas trdijo, da kitajska umetno ohranja podcenjenost svoje valute in tako kitajskim izvoznikom krepi cenovno konkurenčnost. Visoka gospodarska rast bi tako kitajskim oblastem omogočila, da ta korak naredijo, ne da bi bile pri tem deležne očitkov, da popuščajo pod tujimi pritiski.

Vir:Delo.si

Omenjena revija je pri preizkusu omenjenega športnega terenca ugotovila določena varnostna tveganja, zato mu je podelila sicer redko oceno "Ne kupujte - varnostno tveganje", je poročala francoska tiskovna agencija AFP. Izvajalci testa so ugotovili pomanjkljivo delovanje sistema ESC, ki vozilo v primeru zdrsa obdrži v smeri vožnje.

Zaradi te pomanjkljivosti bi po njihovem mnenju lahko prihajalo do prevrnitev vozil in s tem hudih poškodb ali smrti potnikov. Čeprav so v reviji opomnili, da zaenkrat nimajo podatkov o nesrečah zaradi ugotovljene pomanjkljivosti, je Toyota v torek zvečer dobavitelje zaprosila, naj začasno ustavijo prodajo lexusov GX 460 iz modelnega leta 2010 v ZDA in Kanadi.

V Toyoti so sicer prepričani, da omenjena vozila izpolnjujejo visoke standarde glede varnosti, a so se vseeno odločili za začasno ustavitev prodaje, da preverijo rezultate preizkusa omenjene revije. Obstoječim imetnikom omenjenih vozil pa japonski proizvajalec ponuja možnost, da do dokončne razjasnitve oziroma razrešitve težave dobijo nadomestno vozilo. Toyota skuša s hitrim odzivom popraviti svoj ugled.

Pri večmilijonskih vpoklicih vozil v drugi polovici lanskega in prvih mesecih letošnjega leta je bila namreč deležna kritik, da se je prepočasi odzvala na poročila o ugotovljenih pomanjkljivostih. V ZDA je bila zaradi tega zoper Toyoto vložena serija odškodninskih tožb.

Vir:Dnevnik.si

London - Indeks najpomembnejših podjetij v območju evra Eurostoxx 50 se je v prvi uri trgovanja zvišal za 0,56 odstotka na 3010 točk.

V Londonu se je indeks FTSE 100 do okoli 10.30 zvišal za 1,06 odstotka, v Frankfurtu indeks DAX za 0,09 odstotka in v Parizu indeks CAC 40 za 0,14 odstotka.

Nedeljski dogovor finančnih ministrov 15 članic območja evra, da bodo Grčiji ponudili 30 milijonov evrov posojil, če bo zanje zaprosila, je spodbudil tudi rast tečajev na večini borz v Aziji.

Na Japonskem so se delnice v povprečju podražile za 0,42 odstotka, v Indoneziji za odstotek in na Tajvanu za 0,3 odstotka, medtem ko so pocenitve zabeležili v Južni Koreji (-0,3 odstotka) in na Kitajskem (-0,5 odstotka).

Vir:Delo.si

Zagreb - To potrjujejo tudi podatki Radimira Čačića, predsednika HNS, po katerih Hrvaška že vse od leta 2003 ustvari enak letni prihodek od turizma; približno šest milijard evrov. Glede na to, da je hrvaško gospodarstvo do lanskega leta beležilo rast, prihodki od turistične dejavnosti pa stagnirali, se je delež od turizma v BDP zmanjševal, in sicer z 20 odstotkov (2003) na nekaj manj kot 13 odstotkov (2008).

Še do pred nekaj leti so naložbe v turizem v povprečju predstavljale do milijarde in pol evrov, toda v zadnjih letih so, predvsem zaradi krize, investicije skrčili na minimalno raven. Težava je tudi v slabi strukturi ponudbe, kjer prevladujejo zasebna nastanitev ter kampi, a gre za objekte, ki imajo za posledico manjšo potrošnjo gostov kot v hotelih. »Gostje na Hrvaškem enostavno nimajo kje in za kaj zapraviti denarja,« opozarja Damir Novotny, neodvisni ekonomist. K temu je svoje dodala še konkurenca, ki dela svoje, »v naše objekte pa se ne vlaga, zato se tudi cene ne znižujejo«. »Naše kapacitete niso ne vem kaj. Cene nastanitve v apartmajih na Jadranu so se v zadnjih letih znižale za 30 odstotkov, saj konkurenca, kot je Turčija, nudi cenejše nastanitve.

Nekoč se je za apartma zahtevalo tudi 100 evrov na dan, danes pa je takšno ceno nemogoče postaviti,« pravi Novoty. Če se bo trend nadaljeval, bo hrvaški turizem še naprej stagniral. Po izsledkih Čačiča bo Hrvaška do leta 2012 s turizmom »zaslužila« šest milijard evrov letno, šele 2013. bi lahko ustvarila prihodek osem milijard evrov, ta bi pa leto kasneje lahko narasel na 10 milijad evrov.

Po prepričanju Novotnyja pa bi v naslednjih petih letih lahko računali tudi na padec prihodka. Eden od projektov za rešitev hrvaškega turizma, kot ga vidi Čačić, je brionska riviera. Gre za aktiviranje Bironov in njegove obale, ki je bila desetletja zapostavljena. Bironska riviera bi pospešila razvoj Fažane in Istre, posledica bi bila tudi še večja odvisnost hrvaškega turizma od Istre.

Vir:Delo.si