General Motors namerava proizvodnjo v Kaliningradu še okrepiti, je poročala ruska tiskovna agencija Interfax. V novem proizvodnem obratu bo zaposlitev našlo 1420 delavcev.

Ameriški velikan, ki je zaradi finančne krize v hudih težavah, je že 7. novembra v bližini St. Petersburga odprl 235 milijonov evrov vreden proizvodni obrat z letnimi zmogljivostmi 70.000 avtomobilov.

General Motors v Kaliningradu tako kot tudi nemški BMW in korejska KIA že več let montira avtomobile. Autotor trenutno izdeluje 27 avtomobilskih modelov sedmih znamk. Tuji avtomobilski proizvajalci kljub finančni krizi pričakujejo na ruskem trgu rast predvsem pri majhnih avtomobilih in avtomobilih srednjega razreda.

(Zapri)

Sklepna deklaracija vrha v Limi pravi med drugim: "Trdno podpiramo washingtonsko deklaracijo in naslednjih 12 mesecev ne bomo postavljali novih ovir investicijam in trgovanju z blagom in storitvami ter uvajali novih izvoznih omejitev."

Voditelji so se prav tako zavezali, da bodo naslednji mesec dosegli dogovor o tem kako skleniti pogajanja o liberalizaciji svetovne trgovine v okvirju Svetovne trgovinske organizacije (WTO), ki so se začela pred 7 leti v Dohi, julija letos pa izgubila zagon. Med drugim pa so pozvali tudi k večji udeležbi držav članic APEC pri odločanju v Mednarodnem denarnem skladu (IMF) in drugih multilateralnih organizacijah.

Sklepna deklaracija voditeljev držav APEC in Hongkonga se posveča predvsem nevarnosti protekcionizma zaradi finančne krize, ki je izbruhnila v ZDA in se razširila po vsem svetu. Ta tema je tudi prevladovala v govorih voditeljev in je bila, kot vse kaže, namenjena predvsem novoizvoljenemu predsedniku ZDA Baracku Obami, ki v Limo ni poslal svojih predstavnikov.

Obama je med predsedniško kampanjo govoril o tem, da bo morda potrebno ponovno pogledati Sporazum o prosti trgovini v Severni Ameriki (NAFTA) in morda ponovno začeti pogajanja o določilih glede zaščite okolja in pravic delavcev. Predsednik Mehike Felipe Calderon in premier Kanade Stephen Harper sta se v svojih nastopih že odločno zavzela proti spreminjanju NAFTA.

Calderon je dejal, da mora naslednja ameriška administracija prevzeti trdno vodstvo, ne le za ZDA, ampak tudi za ves svet. Obama bo oblast prevzel 20. januarja 2009, do takrat pa ZDA vodi George Bush, ki je imel v Limi svoj uradno zadnji obisk v tujini na položaju. Kanadski premier Harper je priznal, da delo za Obamo ne bo lahko, svojo ponovno izvolitev pa je primerjal z nagradnim potovanjem na Karibe v času orkanske sezone. Glede posegov v sporazum NAFTA je menil, da bo to prineslo manj trgovine, Calderon pa je svaril, da se bo s tem povečala migracija Mehičanov preko ameriške meje.

Med sporazumi, ki bodo morali počakati na Obamovo administracijo je tudi sporazum o prosti trgovini z Južno Korejo. Njen predsednik Lee Myung Bak je opozoril, da bi protekcionizem povzročil izgubo delovnih mest in stečaje podjetij. Dodal je, da je svobodna trgovina zelo koristna, saj je zaradi nje dohodek na prebivalca v Južni Koreji od 60. let, ko je bil le 100 dolarjev na leto, do danes porasel na 20.000 dolarjev na leto. Tudi Bush je ponovno govoril o prednostih svobodne trgovine in opozoril, da je bil eden od trajnih naukov velike gospodarske depresije iz 30. let prejšnjega stoletja ta, da je globalni protekcionizem pot do globalnega ekonomskega propada.

Vrha v Limi se je udeležilo 9 voditeljev držav, ki so se pretekli teden sestali v Washingtonu na Vrhu G20. Države Apeca in Hongkong predstavljajo kar 55 odstotkov celotnega svetovnega BDP ter 49 odstotkov vse svetovne trgovine. Finančni ministri članic Apeca so že pred začetkom vrha podprli mednarodno sodelovanje v boju proti finančni krizi in, kot kaže, se Apec, ki je bil ustanovljen leta 1989, spet vrača h gospodarskim koreninam, potem ko so sklepne izjave srečanj zadnja leta vsebovale vse več drugih tematik.

Apec sestavlja 21 gospodarstev in ne zgolj držav, ker sta med njimi tudi kitajsko mesto Hongkong in Tajvan. Ostale članice so Avstralija, Brunej, Kanada, Čile, Kitajska, Indonezija, Japonska, Južna Koreja, Malezija, Mehika, Nova Zelandija, Papua Nova Gvineja, Peru, Filipini, Rusija, Singapur, Tajska, ZDA in Vietnam. Ob ustanovitvi leta 1989 je imel Apec 12 članic, vrhunska srečanja voditeljev pa potekajo od leta 1993.

Vir: www.dnevnik.si
(Zapri)

Nadpovprečno veliko stečajev so na Madžarskem v prvih devetih mesecih zabeležili še na področju turizma, nepremičninskega posredništva ter avtomobilskega sektorja.

V opazovanem obdobju so na Madžarskem razglasili likvidacijo 8100 podjetij, kar je 12 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Le dve podjetji sta zaprosili za stečajno zaščito. Madžarska zakonodaja sicer ne predvideva spodbud, s katerimi bi podjetje rešili pred bankrotom. Veliko bolj enostavno je obstoječe premoženje izvzeti iz nesolventnega podjetja ter ustanoviti novo.

Vir: www.dnevnik.si

(Zapri)

Industrijski indeks Dow Jones se je v petek zvišal za 494,13 točke oz. 6,54 odstotka na 8046,42 točke. Širši indeks Standard & Poor 500 je porasel za 47,59 točke oz. 6,32 odstotka na 800,03 točke, tehnološki indeks Nasdaq pa za 68,23 točke oz. 5,18 odstotka na 1384,35 točke. Indeks manjših podjetij Russell 2000 je porasel za 21,23 točke oz. 5,51 odstotka na 406,54 točke.

Kljub petkovi rasti cen delnic pa so osrednji indeksi na tedenski ravni še vedno krepko nazadovali. Največ škode je bilo narejene v sredo in četrtek, ko je Dow Jones nazadoval za 873 točk oz. več kot 10 odstotkov, kar je bila najslabša dvodnevna predstava indeksa po odstotkih v zadnjih 20 letih.

Petek se je začel zelo slabo, saj je Dow Jones do odprtja borz na letni ravni nazadoval za 43,1 odstotka, S&P 500 za 48,8 odstotka in Nasdaq za 50,4 odstotka. Banke so bile pod pritiskom ves teden, predvsem Citigroup, katere delnice so izgubljale na vrednosti pet dni zapored. Delnice te banke so se pocenile tudi v petek, in sicer za 20 odstotkov na zgolj 3,77 dolarja. Delnice Bank of America so se v petek podražile za dva odstotka na 11,47 dolarja, banke JP Morgan Chase pa pocenile za 2,8 odstotka na 22,72 dolarja.

Zaradi padanja vrednosti delnic so se v petek pojavila ugibanja, da se bo morala banka Citigroup pustiti prevzeti oz. odprodati nekaj svojih delov, vendar pa so v banki to zanikali. Kot kaže, je bančni sektor za zdaj trčil ob zid, saj kljub milijardam dolarjev, ki jih je vlada namenila za spodbuditev kreditnega trga z odkupovanjem bančnih deležev, ni vrnitve zaupanja niti kreditiranja.

To odkupovanje se je sedaj prenehalo, stanje pa se vsaj za zdaj še ni popravilo. Konec oktobra in v začetku novembra se je položaj sicer nekoliko izboljšal, a sedaj vrednosti delnic spet padajo in to kljub temu, da je na primer Citigroup zbrala že 75 milijard dolarjev svežega kapitala.

Pretekli teden je zaznamovala tudi ameriška avtomobilska industrija. V torek so direktorji General Motorsa, Forda in Chryslera prišli v Washington prosit za 25 milijard dolarjev pomoči iz zveznega proračuna, dva dni pozneje pa so izvedeli, da denarja ne bo, dokler ne predložijo pametnih načrtov za prestrukturiranje oz. dokažejo, da bodo s tem denarjem lahko preživeli in uspešno poslovali. Časa imajo do 2. decembra.

Kljub slabim novicam skozi teden pa so se delnice General Motorsa v petek podražile za 6,3 odstotka na 3,06 dolarja, delnice Forda pa za 2,9 odstotka na 1,43 dolarja.

Nafta se je v petek malce podražila in za sod decembrskih dobav je bilo potrebno odšteti 51 centov več oz. 49,93 dolarja. Bencin pa je po anketi Ameriške avtomobilistične zveze (AAA) prvič v treh letih in pol padel pod ceno dva dolarja za galono (3,8 litra). Sedaj znaša povprečna cena 1,989 dolarja, kar je 52 odstotkov oz. 1,84 dolarja manj kot pred dvema mesecema. Kljub temu pa so se delnice naftnega podjetja Exxon Mobil v petek podražile za 10,7 odstotka na 75,81 dolarja.

Delnice verige trgovin Wal-Mart so se v petek podražile za 4,5 odstotka na 52,92 dolarja, ker so vlagatelji zadovoljni z odločitvijo, da predsednika in generalnega direktorja Lee Scotta, ki se odpravlja v pokoj, zamenja dosedanji direktor mednarodnih operacij Mike Duke.

Vir: www.dnevnik.si

(Zapri)

Evropska komisija za oživitev gospodarstva načrtuje 130 milijard evrov vreden sveženj ukrepov, je danes potrdilo nemško ministrstvo za gospodarstvo. Članice unije naj bi v ta namen prispevale vsaka po odstotek svojega bruto družbenega proizvoda (BDP), del sredstev pa naj bi prispevala tudi Evropska komisija.

Evropska komisija naj bi načrt za oživitev gospodarstva po napovedih predstavila prihodnjo sredo. Tiskovni predstavnik komisije Johannes Laitenberger podrobnosti o predvidenih ukrepih ni navedel, saj je dejal, da o nekaterih zadevah pogajanja še tečejo.

Tiskovni predstavnik nemške vlade Ulrich Wilhelm je poudaril, da bi morala EU v svojih načrtih upoštevati prizadevanja nemške vlade za oživitev nemškega gospodarstva, za kar bo Berlin v prihodnjih dveh letih namenil 32 milijard evrov. "Ne morem si predstavljati, da Bruselj v svojih načrtih ne bi upošteval našega programa," je dejal za četrtkovo izdajo dnevnika Financial Times Deutschland.

Pozivi za oživitev gospodarstva v Evropi so se pojavili v zadnjem času, ko se je več držav sedemindvajseterice, med njimi Nemčija, znašlo v recesiji. V recesiji je prvič v svoji zgodovini tudi območje evra, ki je v tretjem četrtletju letošnjega leta drugo četrtletje zapored beležilo negativno gospodarsko rast.

Vir: www.delo.si

(Zapri)

Nemški proizvajalec opreme za izkoriščanje sončne energijo Solarworld je izrazil pripravljenost za prevzem Oplovih proizvodnih enot v Nemčiji. Lastniku Opla, družbi General Motors, je pripravljen ponuditi milijardo evrov. Solarworld bi Opel razvil v "prvi 'zeleni' avtomobilski koncern v Evropi". Del kupnine v višini 250 milijonov evrov bi poravnali v gotovini, 750 milijonov evrov pa zagotovili v obliki bančnih posojil.

Po pričakovanjih Solarworlda naj bi se Opel v celoti ločil od GM, ki mu grozi stečaj. Del ponudbe je tudi zahteva po plačilu nadomestila vsakemu zaposlenemu v Oplu v višini 40.000 evrov oz. skupaj milijardo evrov.

Direktor Solarworlda in glavni delničar Frank Asbeck je ponudbo označil kot "resno". Po besedah Asbecka se doslej še niso pogovarjali z Oplom ali matično družbo GM. Solarworld, kot je še dejal, ima na voljo od 800 milijonov do milijarde evrov likvidnih sredstev.

Poznavalec razmer v avtomobilski industriji Ferdinand Dudenhöffer ponudbe Solarworlda ni označil za popolnoma "zgrešeno". "To bi bila herkulska naloga za podjetje, a ni čisto nemogoča," je dejal. Po njegovih besedah bi bilo treba preveriti, ali družba dejansko lahko zbere milijardo evrov in ali bi GM prodal Opel po ponujeni ceni.

Solarworld razvija in izdeluje opremo za izkoriščanje sončne energije. Zaposluje približno 2250 ljudi v več državah. Opel ima v Nemčiji približno 25.700 zaposlenih. Po objavi ponudbe se je vrednost delnice Solarworlda na frankfurtski borzi znižala za 15,2 odstotka.

Milijarda pomoči za Opel (iz sredine tiskane izdaje Dela)

Usoda Opla je negotova tudi po sestanku vodstva družbe z nemško kanclerko Angelo Merkel. Odločitve o morebitni državni pomoči še ni. Nemška zvezna vlada je proizvajalcu avtomobilov, ki je skoraj osemdeset let v lasti eksistenčno ogroženega ameriškega velikana General Motors, načeloma obljubila milijardno pomoč (jamstva), vendar ne bo zagotovljena pred božičem. Pri zagotavljanju jamstev naj bi sodelovale štiri države, v katerih ima Opel obrate s skupaj 25.700 zaposlenimi.

Vlada bo pomoč povezala z izpolnjevanjem strogih pogojev. Predvsem bo treba zagotoviti, da denar iz nemške državne blagajne, s katerim naj bi ob krizi pomagali Oplu, ne bi odtekel čez Atlantik v GM, koncern, ki utegne končati v stečajnem postopku. To je še zlasti kočljivo, ker delavski predstavniki v evropskem delu GM očitajo ameriški centrali, da si pripisuje dobičke, izgube pa knjigovodsko pošilja v Evropo.

V vodstvu Opla dan za dnem ponavljajo, da sploh niso v težavah, da pozitivno poslujejo in da lahko dobivajo bančna posojila. Jamstva države bi potrebovali le ob stečaju GM. V Nemčiji kroži zamisel o skupnem »varnostnem dežniku« za vso avtomobilsko industrijo, ki se je znašla v krizi, vendar prvega navdušenja zanjo ni. Skupno naj bi jamstva znašala nekaj več kot milijardo evrov, Oplu pa bi zagotovila preživetje v izjemno težkih okoliščinah.

Medtem v ZDA potekajo živahne razprave o tem, ali je za državo ceneje trem velikim proizvajalcem avtomobilov - General Motorsu, Fordu in Chryslerju - zagotoviti vsaj 25 milijard dolarjev iz svežnja, ki ga je kongres namenil za reševanje finančne krize, ali pa jih prepustiti svobodnemu trgu, čeprav bi ta zanje pomenil stečaj in s tem armado novih brezposelnih. Analitiki trdijo, da bi ob propadu velikih treh brez službe ostalo od dva do tri milijone delavcev.

Vir: www.delo.si

(Zapri)

Upravnik konzorcija CAI Rocco Sabelli je danes izrednemu upravitelju Alitalie Augustu Fantozziju uradno predložil ponudbo za odkup potniške dejavnosti Alitalie, ki jo je kmalu za tem potrdil tudi nadzorni odbor.

Glede na načrt naj bi CAI v družbo vložil 1,1 milijarde evrov, "zdravi" del družbe pa bi se združil z drugim največjim italijanskim letalskim prevoznikom Air One. Za novo družbo naj bi nato iskali manjšinskega delničarja, ki bi prevzel 25 odstotkov družbe; v pogovorih so z družbama Air France-KLM in Lufthansa, vendar pa so odločitev o tujem partnerju v Rimu prestavili.

Možnost, da bi manjšinski delež Alitalie odkupila Lufthansa, sta v torek na srečanju v Trstu potrdila tudi italijanski premier Silvio Berlusconi in nemška kanclerka Angela Merkel. Berlusconi je sicer dejal, da je odločitev o takšnem sodelovanju v rokah CAI.

CAI bi skladno z načrtom zaposlil okoli 12.500 zaposlenih v Alitalii, medtem ko bi odpustili okoli 3250 delavcev. Ti bi do osem let po prekinitvi delovnega razmerja prejemali 80 odstotkov plače. Štirje sindikati, ki zastopajo Alitaliine delavce, so že pristali na podpis novih pogodb o zaposlitvi, ki jih je pripravil CAI, medtem ko se ostalih pet sindikalnih združenj, ki zastopajo pilote in stevardese, z določili v pogodbah ne strinja. Zato so minuli ponedeljek nenapovedano in brez dogovora s sindikati začeli stavkati.

Fantozzi je v pogovoru za torkovo izdaja časnika La Repubblica napovedal, da bo Alitalia morala do konca novembra vsak dan odpovedati približno 100 od 600 letov. Dejal je še, da bo "nezakonita stavka" delavcev Alitalio stala na milijone evrov. Prevoznik sicer vsak dan zabeleži izgubo v višini dva milijona evrov.

Vir: www.dnevnik.si
(Zapri)

Indeks londonske borze FTSE 100 je izgubil 4,82 odstotka vrednosti in padel na 4005,68 točk, pariški indeks CAC 40 je padel za 4,03 odstotka na 3087,89 točk, indeks dunajske borze ATX je danes izgubil 5,26 odstotka in je trgovanje zaključil pri 1646,62 točke. Indeks frankfurtske borze DAX je izgubil 4,92 odstotka in padel na 4354,09 točke, indeks milanske borze Mibtel pa se je znižal za 2,60 odstotka na 15.319,00 točk.

Cene življenjskih potrebščin v ZDA so se oktobra v primerjavi s septembrom znižale za rekorden odstotek, kar se ni zgodilo vse od leta 1947, odkar ameriška vlada spremlja podatke o potrošniški inflaciji, je sporočilo ameriško ministrstvo za delo. Potrošniške cene v ZDA so se v zadnjih 12 mesecih, od oktobra 2007, povišale za 3,7 odstotka. Osnovna inflacija, brez cen energije in hrane, se je na letni ravni povišala za 2,2 odstotka. Gradnja novih stanovanj in hiš v ZDA pa je oktobra v primerjavi s septembrom padla za 4,5 odstotka na letno raven 791.000 enot. To je četrti zaporedni mesečni padec in naj bi kazal na nadaljevanje težav na trgu, ki je glavni vzrok za izbruh finančne krize po svetu.

Ameriški vlagatelji so tako današnje trgovanje začeli negativno. Približno dve uri po odprtju trgov se je vrednost indeksa Dow Jones znižala za 2,06 odstotka na 8251,43 točke, tehnološkega indeksa Nasdaq pa 3,22 odstotka 1435,45 točke.

Manjše povpraševanje in zaskrbljenost, ki spremlja vlagatelje na svetovnih kapitalskih trgih, ter danes objavljeni podatki o padcu gradnje stanovanj v ZDA so potisnili ceno nafte blizu 54 dolarjev za 159-litrski sod. Zahodnoteksaška lahka nafta za dobavo v januarju se je popoldne na newyorški blagovni borzi pocenila za 66 centov na 54,10 dolarja, severnomorska nafta brent pa na londonski blagovni borzi za 27 centov na 51,57 dolarja za 159-litrski sod.

Tečaj evra se je danes znižal. Po referenčnem tečaju Evropske centralne banke je en evro vreden 1,2634 dolarja, medtem ko je bil v torek 1,2653 dolarja. Tečaj evra se je znižal tudi glede na britanski funt, in sicer s torkovih 0,84210 na 0,83980 funta. Zvišal pa se je glede na jen (z 121,92 na 122,07 jena) in švicarski frank (z 1,5166 na 1,5228 franka).

Vir: www.dnevnik.si

(Zapri)