Indeks Dow Jones je trgovanje začel v negativnem območju, nato pa je začel pridobivati in je doslej pridobil 0,07 odstotka. Vrednost tehnološkega indeksa Nasdaq se je znižala za 0,09 odstotka, širši indeks Standard&Poor's 500 pa je izgubil 0,07 odstotka.

Odbor za odprti trg Feda se v torek najverjetneje ne bo odločil za spremembo ključne obrestne mere, po kateri si banke čez noč posojajo denar, ki se giblje okoli nič odstotka. Bo pa po srečanju odbora znanega več o prihodnji usmeritvi denarne politike in o stanju gospodarstva. Na evropskih borzah se trguje neenotno.

Medtem ko tečaji na borzi na Dunaju rastejo - vodilni indeks ATX je doslej pridobil 0,91 odstotka -, ostale pomembnejše evropske borze večinoma beležijo padce. Na borzi v Londonu se je indeks FTSE 100 doslej znižal za 0,30 odstotka, indeks DAX na borzi v Frankfurtu za 0,13 odstotka, indeks CAC 40 na pariški borzi pa za 0,49 odstotka.

Vir:Dnevnik.si

Peking - Ameriški zakonodajalec in ekonomisti pravijo, da ohranjanje nizke vrednosti juana ovira okrevanje svetovnega gospodarstva. „Mislim, da renminbi ni podcenjen," je dejal Wen na tiskovni konferenci po parlamentarnem srečanju v Pekingu, ko je uporabil drug izraz za kitajski juan. „Nasprotujemo državam, ki kažejo s prstom druga na drugo in celo spodbujajo državo, da še bolj ščiti svojo valuto," je povedal Wen.

Juan je najbolj padel v mesecu dni, ko so Wenove pripombe prisilile trgovce k znižanju pričakovanj glede vrednosti te valute v naslednjem letu. Ameriški zakonodajalec, vključno z senatorjem Charlesom Schumerjem, pravi, da bodo Kitajsko doletele višje tarife zaradi izvozne prednosti, ki izhaja iz podcenjene valute, kar je, kot pravijo, nepravično. Ekonomist Paul Krugman ocenjuje, da bi bila globalna rast višja za okoli 1,5 odstotka, če bi Kitajska nehala vzdrževati vrednost juana. Dejal je še, da bi morale ZDA razmisliti o 25 odstotnem obdavčenju kitajskega blaga.

Vir:Delo.si

New York - Mehiški telekomunikacijski magnat naj bi bil vreden 53,5 milijarde dolarjev, ustanovitelj Microsofta Bill Gates pa pol milijarde manj. Na tretje mesto se je uvrstil vlagatelj Warren Buffett s 47 milijardami dolarjev vrednim premoženjem. Prva trojica si je od lani uspela povrniti 41,5 milijarde dolarjev od skupaj 68 milijard izgubljenega premoženja, večinoma zaradi padca vrednosti delnic v času gospodarske krize. Premoženje je tokrat poraslo 611 milijarderjem, med katerimi je letos tudi 89 žensk.

Največ milijarderjev je še vedno v ZDA in sicer 403, ki so skupaj vredni 1300 milijard dolarjev. Lani jih je bilo 359 s skupnim premoženjem 1100 milijard dolarjev. Na drugem mestu je Evropa z 248 milijarderji, ki so skupaj vredni 1000 milijard dolarjev, kar je prav tako bolje, kot lani, ko jih je bilo 196 s premoženjem vrednim 655 milijard dolarjev.

Regija Azije in Tihega oceana ima 234 milijarderje, ki so vredni skupaj 729 milijard dolarjev, kar je opazen napredek od lani, ko jih je bilo 130 s premoženjem 357 milijard dolarjev. Bližnji vzhod in Afrika imata skupaj 65 milijarderjev s skupnim premoženjem 181 milijard dolarjev, kar je le malo več od lani. Preostala Amerika brez ZDA pa ima 60 milijarderjev s premoženjem vrednim 304 milijarde dolarjev. Letos se je na lestvico prvič uvrstilo 97 novih milijarderjev, z nje pa jih je zdrsnilo 30. Kar 62 novincev prihaja iz Azije. Umrlo jih je 13, kar 164 pa se jih je na lestvico uvrstilo znova. Skupaj je letos premoženje milijarderjev na lestvici Forbes vredno 3600 milijard dolarjev. Lani je bilo vredno 2400 milijard, leta 2008 pa 4400 milijard.

Najmlajši na lestvici je 25-letni ustanovitelj spletne strani Facebook Mark Zuckerberg s štirimi milijardami dolarjev premoženja, najstarejši pa 99-letni Švicar Walter Faefner s 3,3 milijarde dolarjev premoženja. Za Buffettom sta se uvrstila dva Indijca. Naftni mogotec Mukesh Ambani na četrtem mestu je težak 29 milijard dolarjev, jeklarski magnat Lakshmi Mittal pa 28,7 milijarde. Na šestem mestu je ustanovitelj Oraclea Američan Lawrence Ellison z 28 milijardami dolarjev, sledi francoski trgovec z luksuznimi izdelki Bernard Arnault s 27,5 milijardami dolarjev. Na osmem mestu je brazilski lastnik rudnikov Eike Batista s 27 milijardami, sledi španski tekstilni magnat Amancio Ortega s 25 milijardami, prvo deseterico pa zaključuje nemški lastnik trgovin Karl Albrecht s 23,5 milijardami dolarjev.

Največ milijarderjev (60) jih živi v New Yorku, med njimi tudi župan Michael Bloomberg, ki je na 23. mestu z 18 milijardami dolarjev. V Moskvi jih živi skupaj 50, v Londonu pa 32. Ob tolikšnem premoženju v rokah posameznikov je razveseljiva novica, da jih večina namenja velika sredstva v dobrodelne namene. Gates bi bil danes vreden najmanj 80 milijard dolarjev, Buffett pa najmanj 55 milijard. Razlika je šla v dobrodelne namene.

Vir:Delo.si 

»O grškem vprašanju se ne bo odločalo v Bruslju, marveč v Berlinu,« je pojasnil direktor bruseljskega Centra za evropske politične študije (CEPS) Daniel Gros. Na predavanju na Nemškem inštitutu za ekonomske raziskave v Berlinu je prejšnji teden predstavil razmeroma črnogledo sliko reševanja Grčije pred javnofinančnim zlomom. Lahko Atene sploh uredijo javne finance, ne da bi jim grozila navzdol obrnjena spirala, kakršna je pred desetletjem lomastila v Argentini? Kako doseči, da se države ne bodo odrekale zategovanju pasov, ker vedo, da jih bodo na koncu tako ali tako reševali drugi? Razmere na Portugalskem so precej podobne grškim, nekoliko boljši je sicer položaj Irske, Italije in Španije, a še zdaleč ni gotovo, ali se bodo lahko ognile pretresom. Gros je zapletenost položaja v Grčiji orisal predvsem s številkami. Velik bruto zunanji dolg, strma rast socialnih izdatkov (v primerjavi letom 2000 so se več kakor podvojili), delež izvoza v BDP je le 23-odstoten.

Država potrebuje veliko več kot le injekcije likvidnosti. Gospodarske in javnofinančne razmere so takšne, da kratkoročni ukrepi ne morejo pomagati, saj bo prilagajanje trajalo več let. »Grška vlada lahko gre v Bruselj in podpiše vse. Vprašanje je, ali lahko obljubljeno izpelje,« je pojasnil Gros. Poleg tega obstaja nevarnost, da bi urejanje javnih financ sprožilo globoko depresijo. Tragedija je še večja, ker Grčija milijardnih posojil ni namenjala razvoju, ampak so poniknili v socialnem sistemu. Na drugi strani brez zmanjševanja domače potrošnje (nižje plače) in povečevanja izvoza prave rešitve za Grčijo po strokovnjakovem mnenju ne bo. A do takšne rešitve je dolga pot, ki bi trajala več let. Zdravljenje grškega virusa Kot obrambo pred takšnimi pretresi, kakršnega je povzročila Grčija, Gros predlaga ustanovitev posebnega evropskega stabilizacijskega sklada.

Takšna institucija, ki bi se po vlogi na stari celini lahko primerjala z nalogami Mednarodnega denarnega sklada (MDS), bi imela pripravljene scenarije za primer, če bi se katera od držav znašla v težavah in bi ji grozila insolventnost. Obstoj takšne institucije, kot pravi, bi sam po sebi pomirjal finančne trge in ublažil pritisk, s kakršnim se območje evra spoprijema med širjenjem grškega virusa. Po enem od Grosovih predlogov bi sklad kupoval papirje držav, ki bi se znašle v stiski. Financiral bi se s posebnim davkom, ki bi ga države morali plačati za kršenje maastrichtskih kriterijev (za javni dolg, višji od šestdeset odstotkov BDP, in za javnofinančni primanjkljaj nad tremi odstotki BDP). Če niti ob pomoči sklada državi ne bi uspelo, bi lahko sledil le še izstop iz monetarne unije. Ustanovitev sklada, ki bi spodbudil temeljite reforme, bi bila po besedah Grosa veliko boljša kakor kratkoročni ukrepi (nakup grških papirjev pod taktirko drugih držav evroobomočja), ki bi se utegnili na koncu pokazati kot sod brez dna in podaljševanje agonije. Bi se lahko vpletel MDS, ki je že uspešno pomagal nečlanici območja evra Latviji? Bi se res zgodilo - tako napoveduje Gros -, da pomoč iz Washingtona, tako kakor v argentinskem primeru, ne bi delovala in bi se na koncu morali s posledicami ukvarjati Evropejci? Tudi za evropsko politiko je zadeva kočljiva.

Nekdanji glavni ekonomist Evropske centralne banke (ECB), neuradni »oče evra« in eden od glavnih svetovalcev Angele Merkel v spoprijemanju s finančno krizo Otmar Issing odločno nasprotuje pomoči Bruslja ali Berlina, saj je po njegovem mnenju v nasprotju z maastrichtsko pogodbo. Prepričan je, da bi bilo veliko bolje, če bi pomagal MDS kot ustanova, ki je predvidena za takšne naloge. To bi seveda pomenilo, da bi imele ZDA precejšnjo vlogo pri urejanju enega najbolj žgočih evropskih vprašanj. Ni čudno, da se pojavljajo razlage, po katerih bi bilo vpletanje MDS pravzaprav velik poraz, simbolni bankrot območja evra in vse EU. To je izrabil grški premier Jorgos Papandreu, ko je naznanil, da se bodo obrnili na MDS, če ne bodo dobili evropske pomoči. Bo Berlin le segel v denarnico? Vsekakor se glede pomoči Grčiji mora postaviti vprašanje vloge vodilnih evropskih držav, predvsem Nemčije in tudi Francije. Ves prejšnji teden je v uradnih izjavah v Berlinu kot maksima veljala trditev, da je finančna pomoč Grčiji izključena in da Atenam ne bodo dali niti centa. Zlasti v bulvarskem tisku so sprožili pravo kampanjo proti kakršni koli pomoči nemških davkoplačevalcev Grčiji. Kljub temu v zadnjih dneh ni manjkalo znamenj, da se v ozadju pripravlja vsaj osnutek načrta B.

Če bi se položaj res poslabšal in če se Grčija kljub ambicioznim varčevalnim ukrepom (ki na drugi strani lahko sprožijo večji padec gospodarske aktivnosti), ne bo uspela rešiti, morajo države namreč imeti pripravljene ukrepe, s katerimi bi - ne glede na nasprotovanje javnega mnenja - preprečili pravi potres v območju evra. Nevarnost učinka domin bi bila prevelika. Nemčija ima zaradi svoje gospodarske in politične teže v območju evra posebno vlogo in odgovornost. Zlasti akterji na mednarodnih finančnih trgih so trn v berlinski peti. Med krizo so dobili milijardno pomoč iz državnih blagajn, a so se nato kljub temu nekako izmuznili strožjemu državnemu nadzoru. V primeru grške krize so špekulanti spet razlog za vznemirjenje politike, saj s »stavami« na zlom Grčije in padec evra še prilivajo olja na ogenj.

Na drugi strani imajo nemške banke milijarde evrov v državnih papirjih Grčije, zato bi bankrot Aten povzročil orjaški minus v bilancah. Prelivanje krize v druge zadolžene države bi nato pretreslo celotno območje evra. Za Nemčijo kot veliko izvoznico (največ blaga proda na območju evra), pa je trdnost monetarne unije maksima, ki se ji ne morejo odreči. Tudi če bodo morali seči v denarnico. Nemški paradoks Paradoksalno je, da je čedalje bolj konkurenčna Nemčija (plače so se lani, denimo, prvič v povojni Nemčiji v povprečju znižale) postala breme za reševanje »bolnikov z juga«. Ti imajo zaradi nizke produktivnosti velike zunanjetrgovinske primanjkljaje, ne da bi lahko ukrepali z znižanjem vrednosti valute. Na razširjene nasvete, češ, Nemci bi morali več zapravljati (manj varčevati in krepiti domače povpraševanje), da bi pomagali drugim, se je Merklova pred kratkim odzvala z nedvoumnim sporočilom: nemška blaginja temelji na izvozu.

Zaradi neravnotežja na stari celini (velik zunanjetrgovinski presežek Nemčije in rastoča nekonkurenčnost manj razvitih članic) je njihova stabilizacija še bolj zapletena, vloga Berlina kot »sidra« sistema, ki mora nositi breme, pa s tem postaja še večja. Tudi s perspektive nastanka evra je pomen Nemčije velik. Od povojnega mita, trdne marke, se je sicer le stežka poslovila, a med nastajanjem denarne unije je dosegla vzpostavitev posebno strogega režima. Tako je obveljalo, da države ne smejo prevzemati odgovornosti (tako ali drugače odplačevati dolgove) za javnofinančne luknje druge članice. Da se kaj takega sploh ne bi moglo zgoditi, je bil v paktu stabilnosti in rasti postavljen pogoj, ki je od članic zahteval razmeroma strogo javnofinančno disciplino (največ triodstotni primanjkljaj). Nemčija ga je sicer posebno odločno zagovarjala, a ga je nato do leta 2005 več let kršila. S stalnimi kršitvami je pakt postal le črka na papirju in na koncu povsem odpovedal. Grčija je očiten dokaz takega razvoja.

Vir:Delo.si

Tečaje delnic na tokijski borzi so po mnenju analitikov navzgor potisnili petkovi podatki o brezposelnosti v ZDA, ki so presegli pričakovanja ekonomistov. Stopnja brezposelnosti je februarja ostala pri 9,7 odstotka, je poročala nemška tiskovna agencija dpa. Poročilo o brezposelnosti je v petek pozitivno vplivalo na trgovanje na Wall Streetu. Industrijski indeks Dow Jones je trgovanje sklenil pri 10.566,20 točke, kar je 1,17 odstotka oz. 122,06 točke več kot v četrtek.

Tehnološki indeks Nasdaq pa je je zvišal za 1,48 odstotka oz. 34,04 točke na 2326,35 točke. Ameriška nafta je v današnjem azijskem elektronskem trgovanju presegla mejo 82 dolarjev za 159-litrski sod, nato pa se spustila tik pod to mejo. Po mnenju analitikov ceno črnega zlata še vedno zvišuje petkova objava o stopnji brezposelnosti v ZDA, ki je februarja ostala pri 9,7 odstotka, kar je bolje od pričakovanj.

Zahodnoteksaška lahka nafta z dobavnim rokom v aprilu se je podražila za 46 centov na 81,96 dolarja. Med trgovanjem se je povzpela celo na 82,04 dolarja za 159-litrski sod, nato pa se umirila pod mejo 82 dolarjev, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Severnomorska nafta vrste brent, ravno tako z dobavo v aprilu, se je v Londonu podražila za 48 centov na 80,37 dolarja.

Gibanje brezposelnosti v ZDA - podatke je v petek objavilo ministrstvo za delo - je pozitivno vplivalo na naftni trg, kupci so pripravljeni tvegati, je ocenil Tetsu Emori iz družbe Astmax v Tokiu. Po njegovem mnenju bo kratkoročno cena nafte še rasla, predvsem zaradi pričakovanj o krepitvi povpraševanja po črnem zlatu, znak za krepitev povpraševanja pa je okrevanje ameriškega gospodarstva.

Največje svetovno gospodarstvo je februarja v primerjavi z januarjem ukinilo manj delovnih mest od pričakovanj, stopnja brezposelnosti pa je ostala pri 9,7 odstotka. Večina ekonomistov je pričakovala, da se bo stopnja brezposelnosti zvišala na 9,8 odstotka.

Vir:Dnevnik.si

Berlin - Novica iz Aten je bila pričakovana: grški premier Jorgos Papandreu je rojakom nalil čistega vina, češ, dnevi, tedni in meseci, ki prihajajo, ne bodo lahki. S svežnjem varčevalnih ukrepov, sprejetim pod pritiskom Evropske unije in vodilnih članic območja evra, naj bi država, ki bo letos imela javnofinančni primanjkljaj v višini 12,7 odstotka BDP in mora v prihodnjih mesecih odplačati za več kakor dvajset milijard dolgov, vsaj nekoliko zmanjšala orjaško proračunsko luknjo. Večina ukrepov (cilj je zmanjšati primanjkljaj na zahtevane tri odstotke BDP do leta 2012) temelji na vodilu: Nižje plače, višji davki!

Državnim uslužbencem naj bi znižali plače za deset odstotkov, božičnice bodo nižje, pokojnine bodo zamrznjene. Davek na dodano vrednost se bo povišal z 19 na 21 odstotkov. Višje bodo obdavčitve tobaka, žganja, goriva. Tudi verske skupnosti bodo morale polniti državno blagajno. Skupno naj bi do vratu zadolžena država (okoli 300 milijard evrov dolgov ali več kakor 120 odstotkov BDP) z napovedanim svežnjem zmanjšala primanjkljaj za 4,8 milijarde evrov.

Tako v EU kot v Nemčiji, ki bi kot vodilna članica območja evra morala nositi levji delež morebitne pomoči - uradno o tem še ni bila sprejeta nobena odločitev -, so izrazili zadovoljstvo z načrti Papandreuja. Nemška kanclerka Angela Merkel je doslej vedno zatrjevala, da mora Grčija narediti domačo nalogo in si najprej pomagati sama. Pomoč davkoplačevalcev iz drugih držav lahko pričakuje le, če bo okrepila lastno prizadevanje za zmanjševanje primanjkljaja. Bodo ukrepi dovolj? Ali bodo ukrepi prijeli, je negotovo. Po eni strani se kljub pričakovanju Evrope, da bodo Grki obravnavali ukrepe kot neizogibne, napoveduje val stavk, ki bi utegnil poslabšati že tako hud položaj. Grčija se mora po drugi strani spoprijemati s špekulanti na mednarodnih finančnih trgih, ki stavijo tako na bankrot države (razmah trgovanja z zavarovanji za grška posojila) kot, posledično, tudi na nadaljevanje padca tečaja evra. Težave pri novem zadolževanju (obrestne mere so dvakrat višje od nemških), s katerim bi poplačala stare dolgove, bi zato utegnile biti še večje.

Čeprav se je predsednik grškega parlamenta Filipos Pecalnikos s pismom, objavljenim v Sternu, obrnil na »drage Nemce« in jih prosil za solidarnost pri reševanju dramatične krize, Berlin glede konkretnih ukrepov ostaja trd. Tako v nemškem kot tudi v anglosaškem tisku se zadnje dni in tedne veliko ugiba o pripravi svežnja v ozadju, toda nemška vlada še izključuje konkretno finančno pomoč Grčiji. To ima tudi notranjepolitične razsežnosti, saj Nemci po javnomnenjskih raziskavah nočejo pomagati »razsipnim Grkom«.

Tudi pomoč Nemčije?

Kanclerka Merklova je v torek zvečer menda na tajnem srečanju z zunanjim ministrom Guidom Westerwellejem in gospodarskim ministrom razpravljala o nemški pomoči helenski republiki. Ne glede na zahteve iz maastrichtske pogodbe, po kateri države ali vsa EU ne sme pomagati članici, ki zabrede v javnofinančno stisko, je združenje nemških industrialcev pozvalo k rešitvi Grčije pred bankrotom. Grški zlom da bi sprožil verižno reakcijo z neobvladljivimi posledicami. Med rešitvami, ki se omenjajo v nemških strokovnih in političnih krogih, so vključevanje mednarodnega denarnega sklada, oblikovanje posebnega evropskega sklada za takšne primere in jamstva, s katerimi bi Grčiji zagotovili cenejše financiranje na mednarodnem trgu. Po takšni rešitvi bi lahko investitorji z jamstvi države (ali, denimo v Nemčiji, z jamstvi državne razvojne banke) kupovali grške obveznice in tako zadolženi državi omogočili cenejše financiranje.

Vir:Delo.si

Ženeva - Danes se za novinarje s predstavitvijo večine novosti začenja prvi dan avtomobilske razstave v Ženevi, ki je glede na svojo pestro vsebino morda najpomembnejša tovrstna prireditev letošnjega leta. Za razliko od nekaterih drugih največjih svetovnih salonov so v prizorišču Palexpo letos prisotni vsi proizvajalci, ki prikazujejo res veliko za proizvodnjo pripravljenih novosti. Te bodo na voljo v različnih tržnih razredih, med enoprostorci so npr. povsem novi ford (grand) C-max, mazda5 in volkswagen sharan, v še bolj množičnem nižjem in nižjem srednjem razredu se v Evropi prvič prikazuje novi "globalni" ford focus, podobno velja za naslednico Nissanove micre.

Čeprav nekateri menijo, da je velikim športnim terencem odbila zadnja ura, koncern Volkswagen prikazuje popolnoma nova modela vw touareg in porsche cayenne, ki sta prvič na voljo tudi s hibridnim pogonom. Športne terence ali njim podobne modelske križance predstavljajo tudi v manjših velikostnih razredih, kot je npr. mitsubishi ASX, kia sportage, pa nissan juke ali cenovno bolj dostopna dacia duster. V Ženevi pred začetkom pomladi nikoli ne manjka avtomobilov z odprto streho, med slednjimi je za nas vsekakor zanimiv renault wind, model z zložljivo streho, ki je pripravljen na osnovi modela twingo in ga bodo izdelovali v novomeškem Revozu.

Veliko je tudi novosti med premijskimi avtomobilskimi proizvajalci; med njimi je doslej najmanjši audi A1; Italijani stavijo na alfo giulietta kot zamenjavo alfe 147; popolnoma nov je BMW serije 5, za proizvodnjo je dokončan volvo S60, predstavljajo lexus CT-200H. Slednji bo tako kot Hondin CR-Z na voljo v hibridni motorni izvedbi, Toyota pa predstavlja hibridnega aurisa, s čimer bo seveda poskušala preusmeriti pozornost z velikega vpoklica, ki je zadnje tedne polnil medije. Avtomobilskim proizvajalcem kljub obilici novosti letos v Evropi ne bo lahko, saj se zaradi povratnih učinkov lanskih vladnih spodbujevalnih shem letos napoveduje vsaj 10-odstotni padec prodaje.

Vir:Delo.si

Sarajevo - V zadnjem trenutku oziroma točno 24 ur pred iztekom roka, ki sta ga vodstvu BiH postavila Mednarodni denarni sklad in Svetovna banka, je parlament Federacije BiH potrdil zakone, s katerimi se bodo zmanjšale pravice do prejemkov demobiliziranim vojakom, vojaškim vojnim invalidom, družinam padlih borcev in imetnikom visokih vojaških priznanj. Za okoli deset odstotkov so se zmanjšali tudi prejemki vseh, katerih plače financirajo iz državnega proračuna. Ti ukrepi so izzvali hudo nezadovoljstvo in napovedi splošnih stavk. Dejstvo pa je, da tudi pred sprejetjem omenjenih ukrepov v državi skorajda ni bilo dneva brez stavk ali cestnih zapor. Država se je znašla v do zdaj najhujši politični krizi.

Okoli 300 odpuščenih delavcev družbe Granit iz Konjica že nekaj dni za nekaj ur ustavi promet na magistralni cesti Sarajevo-Mostar. Zveza sindikatov BiH, ki deluje na območju Federacije BiH, je po tem, ko je med sprejemanjem novih restriktivnih zakonov pred poslopjem parlamenta stavkalo več kot 2000 ljudi, za marec napovedala splošno stavko vseh zaposlenih z obrazložitvijo, da vlada Federacije BiH in delodajalci kršijo zakone o delavskih pravicah. Zaradi istih razlogov je za marec splošno stavko napovedal tudi Sindikat Republike srbske. Res pa je, da bodo vse grožnje državnemu vodstvu z državljansko nepokorščino naredile manj škode, kot bi jo lahko utrpela država, če parlament ne bi izpolnil pogojev Mednarodnega denarnega sklada za dodelitev drugega obroka premostitvenega posojila v znesku 124 milijonov mark. S tem so bila deblokirana posojila Svetovne banke v znesku 111 milijonov dolarjev in sredstva evropske komisije v znesku 100 milijonov evrov. Če ne bi izpolnili zahtev Mednarodnega denarnega sklada, bi Bosna in Hercegovina bankrotirala. Z rebalansom proračuna države in proračunov obeh entitet bi se morali prejemki vseh proračunskih porabnikov zmanjšati za več kot 30 odstotkov, vprašljivo pa bi postalo tudi redno izplačevanje pokojnin.

Seveda pa se bo država kljub tem finančnim injekcijam še naprej bojevala z revščino. Zadolženost prebivalstva je bila že pred izbruhom globalne gospodarske krize izjemno velika: 30 odstotkov prihodka 59 odstotkov zaposlenih je šlo za poravnavo dolgov, preostali pa so imeli okoli 20-odstotne prepovedi na plače. Ob koncu lanskega leta je znašala splošna zadolženost prebivalstva 3,1 milijarde evrov, devizne rezerve centralne banke BiH pa so se januarja zmanjšale na 200 milijonov mark. V poročilu Svetovne banke o revščini v BiH je med drugim navedeno, da se bo tudi v prihodnje nadaljevalo okoli dvoodstotno naraščanje revščine, in to zaradi pričakovanega znižanja dohodka za štiri odstotke in prezadolženosti. Marco Mantovanelli, vodja urada Svetovne banke za BiH, med drugim ugotavlja, da je imela država tudi v preteklih letih visoko stopnjo revščine in okoli 40-odstotno brezposelnost. Lani so v BiH odpustili okoli 63.000 delavcev. Samo januarja je v Republiki srbski ostalo brez dela 2500 delavcev, skupno število brezposelnih pa se je povečalo na 147.000 ljudi. Po podatkih Agencije za statistiko BiH je bilo decembra v BiH 686.000 zaposlenih in 510.000 brezposelnih. Posledice globalne finančne krize so bile za BiH uničujoče. Sicer pa so v BiH še zlasti zaskrbljeni zaradi vračanja vse več delavcev, ki so dobili odpovedi delovnih mest v državah EU. Še posebno veliko delavcev se v tem času vrača iz Slovenije.

Vir:Delo.si