Zagreb - Švedski pohištveni gigant Ikea prihaja na Hrvaško; v zagrebšem nakupovalnem središču v Rugvici bo zaposlitev dobilo 2750 ljudi, investicija, ki bo predvidoma končana do konca leta 2011, pa je vredna 300 milijonov evrov. Poleg tega namerava Ikea odpreti še svoje središče v Dalmaciji, v neposredni bližni Splita.

Po navedbah predstavnika Ikee za Hrvaško je v teku pridobivanje potrebne dokumentacije in šele nato bosta znana začetek gradnje ter datum otvoritve nakupovalnega središča, ki pa naj bi, kot omenjeno, bila leta 2011.

Najbližje tako slovenskim kot hrvaškim nakupovalcem so Ikeine trgovine v Avstriji, na Madžarskem in v Italiji.
Vir:Delo.si

Göteborg, 28. marca (STA) - Ameriški avtomobilski velikan Ford in kitajski proizvajalec avtomobilov Geely sta dokončno "zapečatila" prodajo švedske avtomobilske znamke Volvo. Zavezujoča pogodba o prodaji Volva Geelyju za 1,8 milijarde dolarjev je bila podpisana danes na Švedskem.

Pogodbo sta na sedežu Volva v švedskem mestu Göteborg podpisala finančni direktor Forda Lewis Booth in predsednik družbe Geely Li Shufu, prisotna pa sta bila tudi kitajski minister za industrijo in informacijsko tehnologijo Li Yizhong in švedska ministrica za podjetništvo in energijo Maud Olofsson. Geely Volvo kupuje za 1,8 milijarde dolarjev (1,35 milijarde evrov), kar ni niti tretjina od 6,4 milijarde dolarjev, kolikor je Ford za družbo Volvo Cars odštel leta 1999. Od 1,8 milijarde dolarjev bo velika večina - 1,6 milijarde dolarjev - plačana v gotovini.

Kot so danes sporočili iz Geelyja, so vsa potrebna finančna sredstva že zagotovljena. Zadnje podrobnosti o prodaji naj bi bile sicer znane do konca tretjega kvartala 2010, saj strani čakata še na določene regulatorne odobritve. Odprto med drugim ostaja posojilo Evropske investicijske banke (EIB) v višini več kot 445 milijonov evrov, poroča nemška tiskovna agencija dpa. EIB je to posojilo Volvu odobrila še pred dogovorom o prodaji Geelyju, zaradi npr. višjih državnih subvencij na Kitajskem pa ga bo sedaj znova preučila.

Družba Ford Motor je sicer že decembra sporočila, da se je s skupino Zhejiang Geely Holding Group dogovorila o vseh ključnih točkah prodaje družbe Volvo Car in da bo dokončen dogovor o prodaji podpisan v prvem četrtletju 2010, saj ga morajo potrditi še regulatorni organi. Prodaja bo Volvu zagotovila potrebne vire, vključno s kapitalskimi investicijami, za nadaljnjo krepitev poslovanja in franšize v svetu, so takrat dodali v ameriški družbi. Geely naj bi v prihodnjih letih dosedanjo proizvodnjo dobrih 300.000 osebnih vozil letno kar podvojil.

Družba Volvo Cars, znana predvsem po svojih velikih, družinskih avtomobilih, sicer zaposluje kakih 22.000 ljudi po vsem svetu, od tega 16.000 na Švedskem. V Geelyju pravijo, da bodo obstoječo proizvodnjo Volva na Švedskem in v Belgiji obdržali, preučili pa bodo tudi obstoječe proizvodne možnosti na Kitajskem.

Vir:Delo.si

Ljubljana/Split - Združenje malih delničarjev Jadranske pivovare je pri pristojnih pravosodnih organih v Splitu uspelo z zahtevo za izdajo začasne odredbe, s katero je Pivovarni Laško kot večinskemu lastniku splitske pivovarne onemogočena nadaljnja razprodaja Jadranske pivovare, so sporočili iz Društva malih delničarjev - skupaj smo močnejši (MDS).

Trgovsko sodišče v Splitu je 11. marca letos izdalo odločbo, s katero je ugodilo zahtevi Združenja malih delničarjev Jadranske pivovare ter sprejelo začasno odredbo, ki do nadaljnjega Pivovarni Laško prepoveduje odtujitve, obremenitve ali kakršnokoli drugo uporabo ali razpolaganje s pravicami, ki izhajajo iz lastništva celotnega imetja in delnic Jadranske pivovare. Sodišče je tudi odločilo, da vsakršno razpolaganje, ki bo v nasprotju z odločbo, ne bo pravno veljavno in bo brez pravnih učinkov. Pristojno sodišče je pri odločanju izvajalo dokaze na podlagi zahteve in predloženih dokazil s strani malih delničarjev ter ugotavljalo, ali so bili izpolnjeni vsi zakoniti pogoji za sprejetje začasne odredbe.

Ugotovljeno je bilo, da je zahteva malih delničarjev utemeljena, saj so podali vlogo kot predlagatelji zavarovanja nedenarne terjatve zoper večinskega lastnika družbe kot nasprotnika zavarovanja, pojasnjujejo v MDS. Slednji naj bi v zadnjih petih do sedmih letih odtujil imetje, ki je bilo prodano pod bistveno nižjimi cenami od tržnih ter s protizakonitimi dokapitalizacijami znižal vrednost delnic s 700 kun nominalne vrednosti na 30 kun nominalne vrednosti.

Večinski lastnik je malim delničarjem prav tako onemogočil vpogled v nepremičninske kupoprodajne pogodbe ter jih prikrajšal pri posredovanju obvestil o poslih družbe, s čimer je kršil tudi pravico do obveščenosti. Združenje malih delničarjev je v preteklosti zoper takšno ravnanje že podalo prijavo uradu za zatiranje korupcije in organiziranega kriminala ter hrvaški vladi. Kot še navajajo mali delničarji Jadranske pivovarne, s svojimi dejavnostmi ne bo bodo ogrožali normalnega poslovanja družbe ter pogajanj večinskega lastnika Pivovarne Laško z morebitnimi kupci.

Vir:Delo.si

Washington - Daimler, ki proizvaja avtomobile in tovornjake Mercedes-Benz, bremenijo podkupnine, ki so se vrstile od leta 1998 do 2008. Pravosodno ministrstvo ZDA je sporočilo, da so plačali več deset milijonov dolarjev predstavnikov najmanj 22 vlad, med drugim Kitajski, Rusiji, Egiptu in Grčiji, na seznamu pa so med drugim tudi Hrvaška, Madžarska, Srbija in Črna Gora. Denar je služil kot prepričevanje v nakupe Daimlerjevih vozil v poslih, vrednih na stotine milijonov dolarjev.

Ameriški zakon prepoveduje podjetjem, ki tam poslujejo, nezakonito plačevanje uslužbencem drugih držav. Viri pri Reutersu navajajo, da je Daimler nameraval plačati 185 milijonov dolarjev ministrstvu za pravosodje in komisiji za vrednostne papirje, ki so vodili preiskavo. Vendar ne gre za samoten primer; Siemens je decembra plačal 1,3 milijarde dolarjev kazni zaradi korupcije v ZDA in Nemčiji.

Vir:Delo.si

Indeks Dow Jones je trgovanje začel v negativnem območju, nato pa je začel pridobivati in je doslej pridobil 0,07 odstotka. Vrednost tehnološkega indeksa Nasdaq se je znižala za 0,09 odstotka, širši indeks Standard&Poor's 500 pa je izgubil 0,07 odstotka.

Odbor za odprti trg Feda se v torek najverjetneje ne bo odločil za spremembo ključne obrestne mere, po kateri si banke čez noč posojajo denar, ki se giblje okoli nič odstotka. Bo pa po srečanju odbora znanega več o prihodnji usmeritvi denarne politike in o stanju gospodarstva. Na evropskih borzah se trguje neenotno.

Medtem ko tečaji na borzi na Dunaju rastejo - vodilni indeks ATX je doslej pridobil 0,91 odstotka -, ostale pomembnejše evropske borze večinoma beležijo padce. Na borzi v Londonu se je indeks FTSE 100 doslej znižal za 0,30 odstotka, indeks DAX na borzi v Frankfurtu za 0,13 odstotka, indeks CAC 40 na pariški borzi pa za 0,49 odstotka.

Vir:Dnevnik.si

Peking - Ameriški zakonodajalec in ekonomisti pravijo, da ohranjanje nizke vrednosti juana ovira okrevanje svetovnega gospodarstva. „Mislim, da renminbi ni podcenjen," je dejal Wen na tiskovni konferenci po parlamentarnem srečanju v Pekingu, ko je uporabil drug izraz za kitajski juan. „Nasprotujemo državam, ki kažejo s prstom druga na drugo in celo spodbujajo državo, da še bolj ščiti svojo valuto," je povedal Wen.

Juan je najbolj padel v mesecu dni, ko so Wenove pripombe prisilile trgovce k znižanju pričakovanj glede vrednosti te valute v naslednjem letu. Ameriški zakonodajalec, vključno z senatorjem Charlesom Schumerjem, pravi, da bodo Kitajsko doletele višje tarife zaradi izvozne prednosti, ki izhaja iz podcenjene valute, kar je, kot pravijo, nepravično. Ekonomist Paul Krugman ocenjuje, da bi bila globalna rast višja za okoli 1,5 odstotka, če bi Kitajska nehala vzdrževati vrednost juana. Dejal je še, da bi morale ZDA razmisliti o 25 odstotnem obdavčenju kitajskega blaga.

Vir:Delo.si

New York - Mehiški telekomunikacijski magnat naj bi bil vreden 53,5 milijarde dolarjev, ustanovitelj Microsofta Bill Gates pa pol milijarde manj. Na tretje mesto se je uvrstil vlagatelj Warren Buffett s 47 milijardami dolarjev vrednim premoženjem. Prva trojica si je od lani uspela povrniti 41,5 milijarde dolarjev od skupaj 68 milijard izgubljenega premoženja, večinoma zaradi padca vrednosti delnic v času gospodarske krize. Premoženje je tokrat poraslo 611 milijarderjem, med katerimi je letos tudi 89 žensk.

Največ milijarderjev je še vedno v ZDA in sicer 403, ki so skupaj vredni 1300 milijard dolarjev. Lani jih je bilo 359 s skupnim premoženjem 1100 milijard dolarjev. Na drugem mestu je Evropa z 248 milijarderji, ki so skupaj vredni 1000 milijard dolarjev, kar je prav tako bolje, kot lani, ko jih je bilo 196 s premoženjem vrednim 655 milijard dolarjev.

Regija Azije in Tihega oceana ima 234 milijarderje, ki so vredni skupaj 729 milijard dolarjev, kar je opazen napredek od lani, ko jih je bilo 130 s premoženjem 357 milijard dolarjev. Bližnji vzhod in Afrika imata skupaj 65 milijarderjev s skupnim premoženjem 181 milijard dolarjev, kar je le malo več od lani. Preostala Amerika brez ZDA pa ima 60 milijarderjev s premoženjem vrednim 304 milijarde dolarjev. Letos se je na lestvico prvič uvrstilo 97 novih milijarderjev, z nje pa jih je zdrsnilo 30. Kar 62 novincev prihaja iz Azije. Umrlo jih je 13, kar 164 pa se jih je na lestvico uvrstilo znova. Skupaj je letos premoženje milijarderjev na lestvici Forbes vredno 3600 milijard dolarjev. Lani je bilo vredno 2400 milijard, leta 2008 pa 4400 milijard.

Najmlajši na lestvici je 25-letni ustanovitelj spletne strani Facebook Mark Zuckerberg s štirimi milijardami dolarjev premoženja, najstarejši pa 99-letni Švicar Walter Faefner s 3,3 milijarde dolarjev premoženja. Za Buffettom sta se uvrstila dva Indijca. Naftni mogotec Mukesh Ambani na četrtem mestu je težak 29 milijard dolarjev, jeklarski magnat Lakshmi Mittal pa 28,7 milijarde. Na šestem mestu je ustanovitelj Oraclea Američan Lawrence Ellison z 28 milijardami dolarjev, sledi francoski trgovec z luksuznimi izdelki Bernard Arnault s 27,5 milijardami dolarjev. Na osmem mestu je brazilski lastnik rudnikov Eike Batista s 27 milijardami, sledi španski tekstilni magnat Amancio Ortega s 25 milijardami, prvo deseterico pa zaključuje nemški lastnik trgovin Karl Albrecht s 23,5 milijardami dolarjev.

Največ milijarderjev (60) jih živi v New Yorku, med njimi tudi župan Michael Bloomberg, ki je na 23. mestu z 18 milijardami dolarjev. V Moskvi jih živi skupaj 50, v Londonu pa 32. Ob tolikšnem premoženju v rokah posameznikov je razveseljiva novica, da jih večina namenja velika sredstva v dobrodelne namene. Gates bi bil danes vreden najmanj 80 milijard dolarjev, Buffett pa najmanj 55 milijard. Razlika je šla v dobrodelne namene.

Vir:Delo.si 

»O grškem vprašanju se ne bo odločalo v Bruslju, marveč v Berlinu,« je pojasnil direktor bruseljskega Centra za evropske politične študije (CEPS) Daniel Gros. Na predavanju na Nemškem inštitutu za ekonomske raziskave v Berlinu je prejšnji teden predstavil razmeroma črnogledo sliko reševanja Grčije pred javnofinančnim zlomom. Lahko Atene sploh uredijo javne finance, ne da bi jim grozila navzdol obrnjena spirala, kakršna je pred desetletjem lomastila v Argentini? Kako doseči, da se države ne bodo odrekale zategovanju pasov, ker vedo, da jih bodo na koncu tako ali tako reševali drugi? Razmere na Portugalskem so precej podobne grškim, nekoliko boljši je sicer položaj Irske, Italije in Španije, a še zdaleč ni gotovo, ali se bodo lahko ognile pretresom. Gros je zapletenost položaja v Grčiji orisal predvsem s številkami. Velik bruto zunanji dolg, strma rast socialnih izdatkov (v primerjavi letom 2000 so se več kakor podvojili), delež izvoza v BDP je le 23-odstoten.

Država potrebuje veliko več kot le injekcije likvidnosti. Gospodarske in javnofinančne razmere so takšne, da kratkoročni ukrepi ne morejo pomagati, saj bo prilagajanje trajalo več let. »Grška vlada lahko gre v Bruselj in podpiše vse. Vprašanje je, ali lahko obljubljeno izpelje,« je pojasnil Gros. Poleg tega obstaja nevarnost, da bi urejanje javnih financ sprožilo globoko depresijo. Tragedija je še večja, ker Grčija milijardnih posojil ni namenjala razvoju, ampak so poniknili v socialnem sistemu. Na drugi strani brez zmanjševanja domače potrošnje (nižje plače) in povečevanja izvoza prave rešitve za Grčijo po strokovnjakovem mnenju ne bo. A do takšne rešitve je dolga pot, ki bi trajala več let. Zdravljenje grškega virusa Kot obrambo pred takšnimi pretresi, kakršnega je povzročila Grčija, Gros predlaga ustanovitev posebnega evropskega stabilizacijskega sklada.

Takšna institucija, ki bi se po vlogi na stari celini lahko primerjala z nalogami Mednarodnega denarnega sklada (MDS), bi imela pripravljene scenarije za primer, če bi se katera od držav znašla v težavah in bi ji grozila insolventnost. Obstoj takšne institucije, kot pravi, bi sam po sebi pomirjal finančne trge in ublažil pritisk, s kakršnim se območje evra spoprijema med širjenjem grškega virusa. Po enem od Grosovih predlogov bi sklad kupoval papirje držav, ki bi se znašle v stiski. Financiral bi se s posebnim davkom, ki bi ga države morali plačati za kršenje maastrichtskih kriterijev (za javni dolg, višji od šestdeset odstotkov BDP, in za javnofinančni primanjkljaj nad tremi odstotki BDP). Če niti ob pomoči sklada državi ne bi uspelo, bi lahko sledil le še izstop iz monetarne unije. Ustanovitev sklada, ki bi spodbudil temeljite reforme, bi bila po besedah Grosa veliko boljša kakor kratkoročni ukrepi (nakup grških papirjev pod taktirko drugih držav evroobomočja), ki bi se utegnili na koncu pokazati kot sod brez dna in podaljševanje agonije. Bi se lahko vpletel MDS, ki je že uspešno pomagal nečlanici območja evra Latviji? Bi se res zgodilo - tako napoveduje Gros -, da pomoč iz Washingtona, tako kakor v argentinskem primeru, ne bi delovala in bi se na koncu morali s posledicami ukvarjati Evropejci? Tudi za evropsko politiko je zadeva kočljiva.

Nekdanji glavni ekonomist Evropske centralne banke (ECB), neuradni »oče evra« in eden od glavnih svetovalcev Angele Merkel v spoprijemanju s finančno krizo Otmar Issing odločno nasprotuje pomoči Bruslja ali Berlina, saj je po njegovem mnenju v nasprotju z maastrichtsko pogodbo. Prepričan je, da bi bilo veliko bolje, če bi pomagal MDS kot ustanova, ki je predvidena za takšne naloge. To bi seveda pomenilo, da bi imele ZDA precejšnjo vlogo pri urejanju enega najbolj žgočih evropskih vprašanj. Ni čudno, da se pojavljajo razlage, po katerih bi bilo vpletanje MDS pravzaprav velik poraz, simbolni bankrot območja evra in vse EU. To je izrabil grški premier Jorgos Papandreu, ko je naznanil, da se bodo obrnili na MDS, če ne bodo dobili evropske pomoči. Bo Berlin le segel v denarnico? Vsekakor se glede pomoči Grčiji mora postaviti vprašanje vloge vodilnih evropskih držav, predvsem Nemčije in tudi Francije. Ves prejšnji teden je v uradnih izjavah v Berlinu kot maksima veljala trditev, da je finančna pomoč Grčiji izključena in da Atenam ne bodo dali niti centa. Zlasti v bulvarskem tisku so sprožili pravo kampanjo proti kakršni koli pomoči nemških davkoplačevalcev Grčiji. Kljub temu v zadnjih dneh ni manjkalo znamenj, da se v ozadju pripravlja vsaj osnutek načrta B.

Če bi se položaj res poslabšal in če se Grčija kljub ambicioznim varčevalnim ukrepom (ki na drugi strani lahko sprožijo večji padec gospodarske aktivnosti), ne bo uspela rešiti, morajo države namreč imeti pripravljene ukrepe, s katerimi bi - ne glede na nasprotovanje javnega mnenja - preprečili pravi potres v območju evra. Nevarnost učinka domin bi bila prevelika. Nemčija ima zaradi svoje gospodarske in politične teže v območju evra posebno vlogo in odgovornost. Zlasti akterji na mednarodnih finančnih trgih so trn v berlinski peti. Med krizo so dobili milijardno pomoč iz državnih blagajn, a so se nato kljub temu nekako izmuznili strožjemu državnemu nadzoru. V primeru grške krize so špekulanti spet razlog za vznemirjenje politike, saj s »stavami« na zlom Grčije in padec evra še prilivajo olja na ogenj.

Na drugi strani imajo nemške banke milijarde evrov v državnih papirjih Grčije, zato bi bankrot Aten povzročil orjaški minus v bilancah. Prelivanje krize v druge zadolžene države bi nato pretreslo celotno območje evra. Za Nemčijo kot veliko izvoznico (največ blaga proda na območju evra), pa je trdnost monetarne unije maksima, ki se ji ne morejo odreči. Tudi če bodo morali seči v denarnico. Nemški paradoks Paradoksalno je, da je čedalje bolj konkurenčna Nemčija (plače so se lani, denimo, prvič v povojni Nemčiji v povprečju znižale) postala breme za reševanje »bolnikov z juga«. Ti imajo zaradi nizke produktivnosti velike zunanjetrgovinske primanjkljaje, ne da bi lahko ukrepali z znižanjem vrednosti valute. Na razširjene nasvete, češ, Nemci bi morali več zapravljati (manj varčevati in krepiti domače povpraševanje), da bi pomagali drugim, se je Merklova pred kratkim odzvala z nedvoumnim sporočilom: nemška blaginja temelji na izvozu.

Zaradi neravnotežja na stari celini (velik zunanjetrgovinski presežek Nemčije in rastoča nekonkurenčnost manj razvitih članic) je njihova stabilizacija še bolj zapletena, vloga Berlina kot »sidra« sistema, ki mora nositi breme, pa s tem postaja še večja. Tudi s perspektive nastanka evra je pomen Nemčije velik. Od povojnega mita, trdne marke, se je sicer le stežka poslovila, a med nastajanjem denarne unije je dosegla vzpostavitev posebno strogega režima. Tako je obveljalo, da države ne smejo prevzemati odgovornosti (tako ali drugače odplačevati dolgove) za javnofinančne luknje druge članice. Da se kaj takega sploh ne bi moglo zgoditi, je bil v paktu stabilnosti in rasti postavljen pogoj, ki je od članic zahteval razmeroma strogo javnofinančno disciplino (največ triodstotni primanjkljaj). Nemčija ga je sicer posebno odločno zagovarjala, a ga je nato do leta 2005 več let kršila. S stalnimi kršitvami je pakt postal le črka na papirju in na koncu povsem odpovedal. Grčija je očiten dokaz takega razvoja.

Vir:Delo.si