Že pred časom sta Srbiji posojilo za gradnjo avtoceste na omenjenem koridorju obljubili Evropska investicijska banka ter Evropska banka za obnovo in razvoj, prva v višini 500 milijonov evrov, druga pa v višini 150 milijonov evrov. Poleg tega je tudi Grčija Srbiji obljubila 100 milijonov evrov, je poročala avstrijska tiskovna agencija APA.

Za preostali znesek bo Srbija poskrbela iz lastnih sredstev. Vlada načrtuje, da bo za izgradnjo avtoceste potrebovala približno 1,5 milijarde evrov, dodatnih 1,1 milijarde evrov pa naj bi namenili za modernizacijo železniške proge vzdolž desetega koridorja. V okviru projekta bodo zgradili avtocestne odseke med mesti Niš in Dimitrovgrad na meji z Bolgarijo, Leskovac in Preševo na meji z Makedonijo ter obvoznico glavnega mesta Beograda.

Vir: www.dnevnik.si

(Zapri)

GM je obenem začasno ustavil pogovore za prevzem ameriškega avtomobilskega proizvajalca Chrysler, ki se je v finančnih težavah znašel že v času pred aktualno svetovno finančno krizo. V GM sicer niso natančno navedli, za katero družbo gre, dejali so le, da razmišljanje o "strateškem nakupu" zaenkrat dajejo na stran.

Koncern je namreč kljub morebitnim občutnim prednostim, ki bi jih prinesel prevzem, presodil, da se je trenutno bolj pomembno osredotočiti na likvidnostne težave. V Chryslerju, ki je v zasebni lasti, izjav GM niso komentirali, navedli so le, da ostajajo osredotočeni na vrnitev k dobičkonosnosti.

GM je v tretjem četrtletju pokuril 5,4 milijarde evrov lastnih sredstev za tekoče poslovanje. Konec septembra je tako imel na zalogi še 12,7 milijarde evrov sredstev za tekoče poslovanje, za normalno poslovanje pa jih potrebuje najmanj 8,6 milijard do 11 milijard evrov.

Koncern v zadnjem četrtletju pričakuje manjše zmanjšanje omenjenih sredstev, hkrati uvaja ukrepe za povečanje likvidnosti. Kljub temu pa v GM opozarjajo, da jim bo v prihodnjem letu verjetno zmanjkalo sredstev za tekoče poslovanje, če se gospodarske razmere ne izboljšajo in ne dobijo državne pomoči.

Če podjetjem zmanjka gotovine, jim na splošno preostane možnost prodaje premoženja, zmanjšanja stroškov ali uvedbe stečajnega postopka, kar jim omogoča mirno pripravo načrta prestrukturiranja. Prvi mož koncerna Rick Wagoner sicer poudarja, da bo podjetje storilo vse, da se izogne stečaju, saj bi bile posledice tega po njegovem mnenju hude.

GM se je ob vsem tem odločil, da z začetkom prihodnjega leta za nedoločen čas odpusti okrog 3600 delavcev, saj bo v desetih svojih tovarnah upočasnil proizvodnjo. Že v letošnjem letu pa bo odpustil 7000 delavcev v režiji.

Zaradi svetovne posojilne krize je GM v tretjem četrtletju doživel tudi zmanjšanje prihodkov, z lanskih 34,3 milijarde na letošnjih 29,8 milijarde evrov. Analitiki so pričakovali 31 milijard evrov prihodkov in nižjo izgubo.

GM je v lanskem tretjem četrtletju sicer zabeležil 33,4 milijarde evrov izgube, kar pa je bila v pretežnem delu posledica računovodskih sprememb na področju davkov v podjetju.

Svetovna finančna kriza in spremljajoče upočasnjevanje gospodarstva je zelo močno udarilo avtomobilske proizvajalce, še posebej ameriške, koder se je poraba potrošnikov in s tem tudi prodaja avtomobilov močno znižala. Ford je v petek sporočil, da je v tretjem četrtletju imel 101,2 milijonov evrov izgube in da bo odpustil dodatnih 2260 delavcev v režiji v Severni Ameriki.

Vir: www.dnevnik.si

(Zapri)

Kitajska vlada je včeraj na svoji spletni strani sporočila, da bo za spodbudo gospodarstvu in ublažitev posledic svetovne finančne krize in recesije do konca leta 2010 namenila kar 586 milijard dolarjev (460 milijard evrov). Večino tega denarja bo četrto največje svetovno gospodarstvo usmerilo v naložbe v infrastrukturo in socialne programe.

Kitajska je napovedala 568 milijard dolarjev vreden sveženj pomoči za spodbudo domačemu gospodarstvu, s čimer želi obvarovati državo pred vplivom svetovne gospodarske krize. Kitajska vlada namerava omenjena sredstva do leta 2010 investirati predvsem v infrastrukturo in socialno varnost.

Kot piše na spletni strani kitajske vlade, naj bi del napovedane pomoči prispeval zasebni sektor. Vlada v sporočilu za javnost ob tem ne navaja, koliko bo v prihodnjih letih investirala v nove projekte in koliko denarja bo namenila za nekatere projekte, ki so že v teku.

Po napovedih Pekinga bodo investicije v prihodnje osredotočene na deset področij. Med njimi bo zagotavljanje socialnih stanovanj, ki so v več delih države nujno potrebna, pa tudi vlaganje v infrastrukturo podeželja. Sredstva naj bi namenili tudi za posodobitev železniškega in cestnega omrežja ter za obnovo letališč, povečali pa naj bi še investicije v zdravstvo, izobraževanje ter zaščito okolja in razvoj visokih tehnologij.

Finančna kriza stegnila lovke tudi na Kitajsko

Kitajsko gospodarstvo, ki temelji predvsem na izvozu, sicer že začenja čutiti vpliv gospodarskega ohlajanja v ZDA in Evropi. Prav zaradi tega je kitajska vlada v manj kot dveh mesecih že trikrat znižala obrestno mero, da bi ohranila gospodarsko rast.

Gospodarska rast se je kljub temu v tretjem četrtletju letošnjega leta na Kitajskem spustila na devet odstotkov, kar je najnižja vrednost v zadnjih petih letih. Lani je rast znašala 11,9 odstotka, zmanjšanje za skoraj tri odstotke pa predstavlja resne težave za kitajsko vlado. Ta mora namreč ustvarjati nova delovna mesta za milijone novih delavcev, ki vsako leto prihajajo na Kitajsko, poleg tega pa delavci pričakujejo čedalje višje prihodke.

Izvoz se je na Kitajskem doslej na letni ravni povečeval kar za petino, vendar pa analitiki pričakujejo, da se izvoz v prihodnjih mesecih ne bo več povečeval oz. bi se utegnil celo zmanjšati, saj tudi potrebe po kitajskem blagu zaradi gospodarske krize, ki pesti svetovne trge, pojemajo.

Vir: www.delo.si

(Zapri)

»Nič več ne bo, kakor je bilo doslej,« je pred kratkim zatrdil Jean-Pierre Jouyet, ki je prepričan, da francosko predsedovanje prinaša preobrat v Uniji. Državni sekretar za evropske zadeve, ki naj bi ob koncu šestmesečnega mandata Francije za krmilom skupnosti odstopil s položaja, je Nicolasa Sarkozyja opisal kot princa, ki je »izumil nov način organizacije, odločanja, dajanja pobud na evropski ravni in prebudil Trnuljčico«.

Treba je priznati, da hiperaktivni francoski predsednik, vsaj po številu srečanj na najvišji politični ravni, presega prav vse predhodnike, pa tudi nasledniki bodo težko izenačili njegov rekord. Doslej je namreč sklical že pet vrhunskih zasedanj Unije. Manj kot štirinajst dni po prevzemu dolžnosti (13. julija) je v Parizu gostil ustanovno srečanje Unije za Sredozemlje, takoj po avgustovskem počitniškem premoru, med katerim je dosegel premirje med Gruzijo in Rusijo, je 1. septembra sklical sestanek o Zakavkazju, 15. in 16. oktobra je v Bruslju potekal jesenski vrh Unije, tri tedne pozneje (7. novembra) je Sarkozy sklical neformalni posvet pred washingtonskim srečanjem G-20 o mednarodni finančni krizi, sredi decembra pa bo na vrsti tradicionalno zasedanje pred predajo predsedovanja naslednici Češki. Če k temu dodamo vrh evrske skupine v Elizeju (12. oktobra) in morda še zasedanje evropskega sveta po Washingtonu, o čemer krožijo (za zdaj neuradne) govorice, utegne biti francoska bilanca nedosegljivih sedem srečanj šefov držav ali vlad.

Preveč? Sploh ne, je kolegom, ki »ugotavljajo, da se preveč srečujemo«, odgovoril Sarkozy. Prepričan je celo, da »se sestajamo premalo«. Kriza izjemnih razsežnosti zahteva skupno in usklajeno akcijo, ki so jo na nedavnem neformalnem vrhu zapisali v pet strani obsegajoč dokument. Odporov in kritičnih pripomb menda ni manjkalo, predvsem na rovaš prestroge regulacije finančnega sektorja. Kajti nova pravila preglednosti in nadzora naj bi zavezovala tako bonitetne hiše, špekulativne sklade kot tudi davčne oaze, čeprav so te previdno skrite v formulaciji, po kateri se »nobena finančna institucija, noben segment trga in nobena jurisdikcija ne sme izmakniti proporcionalni in ustrezni regulaciji ali vsaj nadzoru«.

Kako nadeti uzde skladom, katerih aktiva presega bruto proizvode največjih držav, ni povsem jasno. Vprašanje je tudi, ali bodo vse udeleženke washingtonskega posveta sploh pripravljene razpravljati o nadzoru nad kapitalom, ki marsikje po svetu velja za vzvod gospodarskega razvoja. Tudi čas za reformo finančnega sistema ni najbolj ugoden. Srečanje v ameriški prestolnici bo gostil predsednik, ki se poslavlja od funkcije, izvoljeni naslednik pa bo položaj prevzel manj kot mesec dni pred iztekom roka stotih dni, ki ga je za pripravo konkretnih predlogov »postavil« Nicolas Sarkozy. Dosedanje izkušnje ob menjavi washingtonske administracije, denimo na mednarodnih trgovinskih pogajanjih, ne vlivajo posebnega upanja.

Za nameček si v času, ko se Unija z usklajeno strategijo odpravlja v ZDA, vozovnico poskušajo zagotoviti celo države, ki sploh niso članice G-20: za Španijo je željo po udeležbi izrazila še Nizozemska, mika pa menda tudi Poljsko. Kot da bi »enotni« Evropi primanjkovalo medsebojnega zaupanja. Toda Nicolasa Sarkozyja to ne skrbi, idej in elana mu ne manjka, zato si želi »igrati koristno vlogo« v Uniji tudi po izteku francoskega predsedovanja. Najbrž na veliko veselje Prage.

Vir: www.delo.si

(Zapri)

Predstavniki finančnih ministrstev in centralnih bank skupine najpomembnejših razvitih in hitro razvijajočih se držav (G20) so danes v Sao Paulu začeli dvodnevno srečanje, namenjeno reševanju finančne krize, ki pesti ves svet. Kot je uvodoma dejal gostitelj, brazilski predsednik Luiz Inacio Lula da Silva, svet potrebuje "nov finančni okvir".

Brazilski predsednik je v uvodnem nagovoru na srečanju, na katerem so med drugim zbrani visoki predstavniki ZDA, Japonske, Kitajske, Evropske unije in drugi, še poudaril, da se morajo države, ki jih kriza najbolj pesti, upreti skušnjavam po sprejetju enostranskih ukrepov. Kot je izpostavil, potrebujemo pri reševanju finančne krize univerzalne ukrepe, ki jih je treba oblikovati skupaj.

Bogate države, kot so ZDA in evropske države, morajo priznati naraščajočo vlogo hitro razvijajočih se gospodarstev, kot je Brazilija, na svetovnem prizorišču ter jim dati možnost, da sodelujejo pri razvoju novih mednarodnih finančnih pravil.

"Ta kriza ponuja priložnost za resnične spremembe," je poudaril Lula pred udeleženci srečanja, med katerimi so tudi vodilni predstavniki Svetovne banke, Mednarodnega denarnega sklada (IMF) ter Evropske centralne banke (ECB), in dodal, da pri tem ne moremo, ne smemo in nimamo pravice ne uspeti.

Dvodnevno srečanje naj bi bilo v celoti posvečeno pripravam na vrh voditeljev držav in vlad skupine G20 15. novembra v Washingtonu, ki ga je zaradi vse bolj pereče finančne krize sklical ameriški predsednik George Bush. Ob koncu bodo udeleženci srečanja v brazilskem mestu objavili tudi sklepno izjavo.

Skupina G20 povezuje sedem najpomembnejših razvitih gospodarstev (Nemčija, Kanada, ZDA, Francija, Italija, Japonska in Velika Britanija), Evropsko unijo ter najpomembnejše hitro razvijajoče države. Med slednjimi so Južnoafriška republika, Savdska Arabija, Argentina, Avstralija, Brazilija, Kitajska, Južna Koreja, Indija, Indonezija, Mehika, Rusija in Turčija.

Na vrhu tokrat tudi Španija

Španija bo sodelovala Kot pa je sporočilo francosko predsedstvo EU, bo na vrhu o finančni krizi sodelovala tudi Španija.

S tem naj bi francoski predsednik Nicolas Sarkozy že tudi seznanil vse članice unije, Španija pa naj bi se za povabilo že tudi zahvalila.

EU na vrhu G20 pripada pet sedežev, od tega so štirje namenjeni Veliki Britaniji, Franciji, Nemčiji in Italiji, peti pa bo tokrat pripadel Španiji.

Sarkozy sicer po petkovem izrednem vrhu EU o finančni krizi še ni želel dati jasnega odgovora o udeležbi Španije na vrhu, saj, kot je dejal, bo končna vabila pošiljal ameriški predsednik George Bush. Je pa ocenil, da bi morala na njem sodelovati tudi Nizozemska, ki nedvomno sodi med najrazvitejša gospodarstva.

Obame na vrhu ne bo

Tiskovna predstavnica Obame Stephanie Cutter je medtem potrdila, da se novoizvoljeni predsednik ZDA Barack Obama vrha G20 ne bo udeležil. Ob tem je ponovila Obamove besede s petkove novinarske konference, da imajo ZDA v vsakem trenutku le enega predsednika in da je do 20. januarja to George Bush.

Vir: www.delo.si

(Zapri)

Globalna finančna kriza in predsedniške volitve v ZDA so medije po svetu tako prevzele, da so prezrli marsikateri dogodek, ki je za njihovo prihodnost in družbe dolgoročno morda celo pomembnejši. Vrsta nedavnih dogodkov v Združenih državah opozarja, da napovedi o radikalnih spremembah, ki jih bo v svet medijev prinesel internet, še vedno jemljemo s prevelikim omalovaževanjem, češ da tako kot nikoli doslej tudi tokrat novi medij ne bo ogrozil starih. Evropo bo očitno tudi internetizacija tiska presenetila, tako kot jo je finančna kriza.

»Internetizacija« tiska - boj za preživetje

Internetni velikan Google je s knjižnimi založniki sklenil slabih sto milijonov evrov vredni sporazum, ki mu bo omogočil na spletu objavljati celotna besedila knjig.

Iz enega najbolj znanih ameriških dnevnikov, The Christian Science Monitorja, so sporočili, da ga bodo nehali tiskati kot dnevnik; izdajali ga bodo le še kot tednik, vso drugo vsebino pa preselili na splet. Leta 2009 bo Monitor, ki je začel izhajati novembra 1908 in do danes dobil sedem Pulitzerjevih nagrad, postal prvi nacionalni dnevnik, ki se bo povsem preselil na splet.

Razloga za to selitev na splet in Googlovo velikopotezno »internetizacijo« knjig sta predvsem zmanjševanje stroškov produkcije in distribucije klasičnega tiska in »migracija« medijskih občinstev z bralci dnevnih časopisov vred na splet.

Zniževanje stroškov namreč vse bolj ogroža uredništva tiskanih časopisov. V največji ameriški časopisni verigi Gannet so sporočili, da bodo do konca leta odpustili okrog deset tisoč ali deset odstotkov vseh zaposlenih. Tudi pri dnevniku Los Angeles Times, ki je po nakladi četrti največji v ZDA, bodo odpustili še 75 novinarjev in tako njihovo število v primerjavi z letom 2001 že prepolovili.

Ko so konec oktobra vprašali Arthurja Sulzbergerja ml., založnika po nakladi tretjega največjega ameriškega dnevnika New York Times, kdaj se bo Times odpovedal tiskani izdaji, je optimistično dejal, da se bo še dolgo tiskal, in (manj optimistično) dodal, da morajo biti časopisi pač tam, kjer so njihovi bralci.

Ti so po zaslugi mlade generacije vse bolj na spletu.

Internet kot spodbuda branju in pisanju

Založniki ne tekmujejo za bralce in oglase le s svojimi tradicionalnimi konkurenti, ampak vse bolj z internetnimi velikani, kot je na primer YouTube, ki jih še pred nekaj leti sploh ni bilo.

Nova vrsta konkurence nastaja tudi med tiskanimi in spletnimi izdajami časopisov. Kako zagotavljati donosno ravnovesje med čim višjo tiskano naklado in čim večjim številom spletnih bralcev? Kdaj lahko spletna izdaja začne odvračati bralce in oglaševalce od tiskane izdaje in povzroči samokanibalizem? Videti je, da danes nihče ne ve, kako (če sploh) bo v desetih letih tiskanje časopisov še lahko donosno. Če sledimo popularni mantri »sledi denarju«, potem prihodnosti ni težko napovedati. Prihodnost tiska je internet.

Internet, ki je kriv upadanja naklade tiskanih časopisov, bo tako lahko tudi njihov rešitelj. Vendar ni gotovo, ali bo lahko spletni časopis ohranil tudi neprecenljivo politično in kulturno vlogo, ki jo je imel tisk od razsvetljenstva naprej.

Ljudje uporabljajo internet v najrazličnejše, pogosto tudi precej abotne namene. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja so v internetu mnogi videli smrtno nevarnost branju. Ti strahovi so bili očitno neutemeljeni. Kaj pa ljudje danes počno na spletu? Marsikaj, predvsem pa veliko berejo. In pišejo, več kot kdaj doslej - v blogih, forumih, klepetalnicah, komentarjih na novinarske prispevke ...

Selitev s papirja na računalniški ekran prav gotovo ne napoveduje smrti pisani in tiskani besedi, časopisu ali knjigi. Prej narobe. Internet lahko močno spodbudi interes za knjigo in branje sploh.

Internet - hladen ali vroč?

Pojav vsakega novega medija doslej so spremljale napovedi o zatonu časopisa in knjige, pa se nikdar niso uresničile. Razlog je to, da novi mediji niso le tehnološka inovacija, ampak nastajajo tudi v novih socialnih, ekonomskih in kulturnih okoliščinah. Tisk se je razvil v množični medij šele več stoletij po izumu tiskarskega stroja - ko so dozorele družbene okoliščine: ljudje so imeli dovolj prostega časa in denarja, da so kupovali in brali časopise.

Količina časa in denarja, ki ju ljudje namenjajo medijem, se odtlej nenehno veča. Spremljanje medijev je vse bolj tudi človekova sekundarna dejavnost ob delu, potovanju ali kuhanju; in ne samo to, ljudje čedalje bolj uporabljamo tudi več medijev hkrati. V ZDA je na primer leta 2004 kar polovica ljudi med gledanjem televizije hkrati govorila po telefonu, dobra tretjina jih je hkrati brala časopis, skoraj petina je bila na svetovnem spletu, desetina poslušala radio. Navsezadnje so po pojavu vsakega novega medija stari mediji preživeli zato, ker so prilagodili svojo ponudbo spremenjenim komunikacijskim navadam ljudi.

Toda z internetom je bistveno drugače. Medtem ko so vsi prejšnji »novi« mediji nastajali na ločenih tehnoloških platformah, smo z internetom prvič sredi konvergenčne revolucije. Prilaganje starih medijev novemu, ki je nekdaj stare medije reševalo pred zatonom, tokrat pomeni prehajanje starih medijev v novega, na primer časopisov in knjig na splet, kar se zrcali tudi v novi uporabi starih medijev. Kombinacija komunikacijskih praks - gledanja televizije, telefoniranja, branja, poslušanja radia, deskanja po spletu - je zgolj nezavedno prevzemanje enotne komunikacijske platforme, ki jo prinaša internet, čeprav večina starih medijev še ohranja stare tehnološke platforme.

Če je Marshall McLuhan nekoč zapisal, da je vsak medij specifična kombinacija podaljškov človekovih čutil, potem bi moral danes o internetu zapisati, da je to medij nad mediji, saj »podaljšuje« hkrati vsa človekova čutila. Ni več razlike med McLuhanovimi »vročimi« mediji, ki od uporabnika zahtevajo nizko stopnjo sodelovanja, ko angažirajo eno samo čutilo (na primer sluh pri radiu), in »hladnimi« mediji, ki zahtevajo od uporabnika, da se mu posveti v celoti. Za McLuhana je bila to televizija, a že pred pojavom interneta je bilo očitno, da je tudi televizija lahko samo slikovno-zvočna kulisa.

Internet je hkrati »hladen« in »vroč«; »temperaturo« nastavlja vsak uporabnik sam.

Izziv demokraciji

Selitev kapitala iz tiskanih medijev v spletne medije je predvsem posledica globalizacije dostopnosti »tiskanih« medijev, ki jo prinaša internet. Kateri koli spletni časopis lahko beremo kjer koli na svetu; kmalu ga bomo lahko celo v svojem maternem jeziku, ko bo nared naslednja generacija spletnih prevajalnikov. Pokazalo se bo, da internetna tehnologija ni smrtna sovražnica obstoja in razvoja majhnih jezikovnih skupnosti, kakršna je slovenska. Tako kot internet danes spodbuja branje in pisanje nasploh, bo lahko v bližnji prihodnosti s samodejnimi prevajalniki spodbujal tudi branje in pisanje v maternem jeziku v globalnem komunikacijskem okolju.

To pa ne pomeni, da globalna internetizacija ne prinaša nevarnosti ali vsaj pomembnih izzivov. Vendar nevarnosti bistveno bolj kot etnične zadevajo politične skupnosti.

V zadnjem desetletju ali manj se je lokalno in globalno izoblikovala nepregledna množica spletnih skupnosti, v katere se povezujejo ljudje s sorodnimi interesi in idejami. Toda spletne skupnosti zares ne spodbujajo demokracije. Omejene so podobno kot tradicionalne frakcije javnosti, ki so bile določene z rasnimi, spolnimi, starostnimi, ideološkimi, verskimi, poklicnimi in podobnimi interesi in identitetami, zato le redko presegajo skupinski partikularizem.

Demokratična narava interneta je pravzaprav omejena na učinkovit boj proti političnemu zatiranju in cenzuri v avtoritarnih režimih. Internet sicer lahko prispeva k preseganju fragmentiranih političnih in kulturnih interesov, a jih enako učinkovito lahko tudi poglablja. Razcvet milijonov bolj ali manj specializiranih spletnih strani, blogov, klepetalnic, forumov in prijateljskih omrežij po vsem svetu ne vodi k nastajanju mednarodne ali transnacionalne javne sfere in javnosti, ampak prej v drobitev dosedanjih širokih (nacionalnih) in politično osredotočenih občinstev množičnih medijev v veliko število izoliranih specializiranih javnosti.

Spletna reprodukcija globalnega gospostva

Sedanja globalna finančna kriza, ko ključne odločitve sprejemajo politične in gospodarske elite najmočnejših držav v svoj prid, razkriva, kako ranljiva postaja demokratična podstat svetovnega vladovanja. Posebno očitna je odsotnost transnacionalnih demokratičnih temeljev, kakršni so se zgodovinsko oblikovali z nacionalnimi parlamentarnimi demokracijami in se opirali na etnično povezanost političnega telesa in - ne nazadnje - na nacionalne medije, zlasti tisk. Zato internetizacija tiska ni le prvovrsten tehnološki, ekonomski in kulturni pojav, ampak je še zlasti izziv transnacionalni politični demokraciji.

Zastavki internetizacije niso majhni. Od nadaljnjega razvoja tega medija bo tudi odvisno, kako bomo živeli v prihodnjih desetletjih - kot kmetje na globalni šahovnici ali kot aktivni deležniki v globalnem vladovanju. Zato razvoj interneta ne bi smel biti prepuščen pohlepu globalnih korporacij. Nevarnost je tem večja, ker je internet po svoji bistveni naravi globalen in nacionalna zakonska regulacija ne more biti učinkovita.

Žal evropska komisija v »sporočilu o prihodnosti omrežij in interneta«, ki ga je sprejela pred dobrim mesecem, internet še vedno obravnava le kot »izziv digitalni ekonomiji«, v kateri je treba zagotavljati konkurenco ponudnikov storitev in pravico uporabnikov do izbire.

Kam pa so izginili državljani?

Vir: www.delo.si

(Zapri)

EU ima pred vrhom v Washingtonu, ko bo govora o posledicah finančne krize, skupno strategijo, je danes v Bruslju po izrednem vrhu EU izjavil francoski predsednik Nicolas Sarkozy. Dodal je, da vrh ne sme biti samo srečanje, kjer bodo izmenjali mnenja in analizirali vzroke krize, ampak mora prinesti konkretne odzive in odgovore na finančno krizo.

Predsedujoči uniji je pojasnil, da je o vrhu že govoril z ameriškim predsednikom Georgeom Bushem, ki bo na srečanju 15. novembra v Washingtonu zastopal ZDA, in tudi bodočim predsednikom ZDA Barackom Obamo, ki bo najverjetneje prisostvoval drugemu tovrstnemu vrhu predvidoma februarja.

Izpostavil je, da želi EU na vrhu operativno in ambiciozno odločitev, sam pa bo naredil vse, da bo unija govorila z enim glasom. EU bo tako na vrhu zagovarjala večjo transparentnost, spremembo računovodskih standardov, izpostavila pa bo tudi potrebo po nadzoru vseh finančnih institucij, je napovedal Sarkozy. Dodal je, da je tudi res, da ne more svet preiti od nikakršne do popolne regulacije, je pa treba spremeniti pravila.

Na vprašanje, kaj pričakuje od Obame, je odvrnil, da pričakuje, da bo pomagal pri oblikovanju bolj poštenega sveta, pri upravljanju z okoljem, pri ohranjanju planeta in pri šibkejših, manj razvitih državah. Gre za tri področja - svetovno upravljanje, zelene cilje in milenijske cilje, je bil jasen Sarkozy.

Janša: Če bo svet podprl EU, bo to revolucija v financah

Evropska unija je dosegla neformalno soglasje o stališčih, ki jih bo zastopala na svetovnem finančnem vrhu v Washingtonu, je danes po koncu izrednega vrha v Bruslju povedal premier Janez Janša. "Če bo to stališče dobilo tudi podporo ZDA, Kitajske in drugih večjih svetovnih gospodarstev, bo to res revolucija v svetovnih financah," je poudaril.

"Nismo bili stoodstotno enotni, vendar je bila dosežena velika stopnja enotnosti glede ključnih korakov, ki bodo predlagani," je povedal premier v odhodu Janša. "Ključna zaveza v neformalnem dokumentu, ki je bil danes v veliki meri usklajen, je, da nobena finančna institucija na svetu in noben teritorij ne more ostati brez nadzora," je razložil.

Kot glavni razlog za to, da ni bilo popolne enotnosti, je izpostavil strah pred negativnimi vplivi pretirane regulacije. "Številni so opozarjali, da samo regulacija in nadzor nista rešitev sama po sebi, ker lahko pridemo v drugo skrajnost, tako da je bil kompromis dosežen na tem, da ni izjem, ki so ključen problem sedanjega svetovnega finančnega sistema," je pojasnil.

Vir: www.delo.si

(Zapri)

Srbska agencija za privatizacijo je sporočila, da je bil razpis za privatizacijo 51 odstotkov srbskega letalskega prevoznika Jat Airways neuspešen, saj ni prispela nobena ponudba, prav tako pa nihče ni prevzel razpisne dokumentacije. 

Srbska vlada je sporočila, da razpisa zaradi globalne finančne krize in neugodnih razmer na trgu letalskih prevozov ne bo ponovila. Vlada pa je sprejela nekatere ukrepe, ki bodo Jatu pomagali k odplačevanju dolgov Naftni industriji Srbije za letalsko gorivo, srbski agenciji za kontrolo letenja in beograjskem letališču Nikola Tesla.

Poleg razpisa za privatizacijo Jata Airways je bil neuspešen tudi razpis za privatizacijo 70 odstotkov družbe Jat tehnika, ki skrbi za tehnično vzdrževanje letal.

Srbska agencija za privatizacijo je konec julija objavila javni razpis za sodelovanje pri privatizaciji Jata Airways. Agencija je naprodaj ponudila 51 odstotkov Jata, minimalno ceno pa je postavila pri 51 milijonih evrov.

Vir: www.delo.si

(Zapri)