Trst - »Italija je zaključila postopek okoljskega preverjanja projekta uplinjevalnika v Žavljah, tudi v odnosu do Slovenije. Ocenjujemo, da smo izčrpno odgovorili na vse številne slovenske zahteve, mnoge tudi upravičene. O tem bo italijanska vlada odločala v četrtek,« je po več kot dveurnih pogovorih na tržaški prefekturi s slovenskim okoljskim ministrom Rokom Žarnićem v Trstu izjavila Stefania Prestigiacomo, italijanska ministrica za okolje, zaščito prostora in morja.

 Roko Žarnić je na to njeno izjavo dejal, da bo o vseh informacijah podrobneje poročal vladi in da bo ta sprejela nadaljnjo odločitev: »Vse akcije je treba voditi v duhu dobrih sosedskih odnosov.« Stefania Prestigiacomo je pojasnila, da je Italija končala vse postopke preverjanja okoljske ustreznosti plinskega terminala v Žavljah, da so zelo podrobno odgovorili na vse slovenske zahteve. Dejala je, da je problem vpliva na okolje predvsem pomemben za italijanske državljane; že zato je moralo njeno ministrstvo odločati odgovorno. Kot pozitivno novico je navedla, da bodo poleg uplinjevalnika postavili elektrarno, ki bo izkoristila vso ohlajeno vodo iz sistema te naprave. Podobne elektrarne bodo poskušali postaviti tudi ob drugih, že obstoječih uplinjevalnikih v Italiji.

Četrtega junija se bodo sestali tehnični strokovnjaki obeh držav, da bi preverili vse probleme in posledice načrtovane gradnje plinovoda po morskem dnu od Žavelj proti Gradežu. Slovenija temu plinovodu nasprotuje in od Italije zahteva, da ga spelje po kopnem na italijansko ozemlje. Takrat bodo razpravljali tudi o možni postavitvi še drugega plinskega terminala, in to sredi Tržaškega zaliva, čeprav je bilo hkrati razumeti tako mnenje italijanske ministrice za okolje kot državnega podsekretarja v njenem ministrstvu Roberta Menie, da bodo pri morebitni postavitvi terminala sredi morja morali upoštevati okoljske učinke, ki se kopičijo s postavljanjem več podobnih terminalov v istem okolju.

Roko Žarnić: »Glede Žavelj smo dobili zagotovilo, da je na italijanski strani velika skrb in zavzetost ter v ospredju najsodobnejša tehnologija in stroka. Toda ker je problem kompleksen, mora svoje stališče do italijanske vlade dati slovenska vlada.« Glede italijanskih ocen državnega prostorskega načrta za Luko Koper je Stefania Prestigiacomo dejala, da so zaprosili za podaljšanje roka, ker morajo prevesti dokumentacijo, ki so jo dobili v slovenščini. »Smo absolutno zainteresirani za konstruktivno sodelovanje, ker razumemo, da je to za Slovenijo strateški projekt. Dobri sosedski odnosi morajo temeljiti na spoznanju, da vsaka država legitimno razvija svoje strateške razvojne projekte. Ob spoštovanju pravic sosednjih držav, da opozorijo na okoljske vplive, pa je končna odločitev zmeraj odločitev države, ki odloča o svojih projektih. Mislim, da smo poudarili ta pomemben princip. Zaupam sodelovanju s sosedi, vendar ne morem reči, da je bilo to sodelovanje v preteklosti vselej transparentno.«

Vir:Delo.si

(Zapri)

 Frankfurt, London, Pariz - Nad bančnim sektorjem se zaradi dolžniške krize nekaterih evropskih držav zgrinja vse več skrbi. Zaskrbljenost se odraža tudi v gibanju tečaja evra, ki se je danes spustil pod 1,23 dolarja. S skupno evropsko valuto se je dopoldne trgovalo po ceni 1,2282 dolarja, medtem ko je Evropska centralna banka v ponedeljek referenčni tečaj evra določila pri 1,2360 evra.

Po mesecih krhkega gospodarskega okrevanja je vse več skrbi, da bo dolžniška kriza, ki poleg Grčiji grozi tudi nekaterim drugim evropskim državam, izničila vsakršen napredek po krizi. Vlagatelji so se sprva na težave Grčije odzvali le z manjši zaskrbljenostjo. Informacije, da Grčija beleži visok javnofinančni primanjkljaj, so zgolj povečale stroške najemanja posojil in vzbudile pozornost Bruslja.

Toda ko so se svetovni kapitalski trgi v zadnjih tednih sesuli in je tečaj evra v primerjavi z dolarjem krepko izgubil, pa je zaskrbljenost vlagateljev narasla v pravo paniko. Ugledni komentatorji pa so ob tem opozarjali, da bi lahko nekoč obskurna dolžniška kriza prerasla v novo veliko depresijo. Ob novi krizi na vidiku strokovnjaki izpostavljajo, da so prvi simptomi nove krize podobni tistim iz zadnje krize, saj se pod težo problemov najbolj šibi finančni sektor, še posebej banke.

Ljubljanska borza: SBI TOP navzdol

Trgovanje na Ljubljanski borzi se je danes končalo s padcem. Tečaji delnic so se glede na ponedeljek v povprečju znižali, med pomembnejšimi pa so se najbolj pocenile delnice Telekoma Slovenije, Gorenja in Krke. Indeksa SBI TOP in LJSEX sta se znižala za 0,96 oz. 0,86 odstotka. Indeks SBI TOP je trgovanje končal pri vrednosti 872,88 točke, kar je 8,45 točke oz. 0,96 odstotka manj kot v ponedeljek, indeks LJSEX pa se je znižal za 0,86 odstotka oz. 30,84 točke na 3567,87 točke.

Borzni vlagatelji so opravili za slabih 1,65 milijona evrov poslov. Največ zanimanja so pokazali za delnice Krke, s katerimi so sklenili za nekaj manj kot 1,1 milijona evrov poslov. Enotni tečaj teh delnic se je sicer znižal za 1,46 odstotka na 64,15 evra.

Evropske borze v rdečem

Na borzah se nadaljuje ponedeljkov negativen trend, padanje pa je posledica skrbi glede dolžniške krize v območju evra in stabilnosti bančnega sektorja.

Najbolj se danes cenijo tečaji v Parizu, kjer je indeks CAC 40 pri 3326 točkah, kar je 3,05 odstotka manj kot ob koncu trgovanja v ponedeljek. Frankfurtski indeks DAX se je doslej znižal za 2,48 odstotka in je na ravni 5662 točk, indeks FTSE 100 na borzi v Londonu pa je upadel za 2,61 odstotka na okoli 4937 točk.

Dunajski indeks ATX je pri 2324 točkah oz. 3,15 odstotka nižje kot v ponedeljek, milanski FTSE Italia All-Share se je znižal za 3,28 odstotka na raven 18.972 točk, züriški indeks SMI pa za 2,07 odstotka na okoli 6078 točk.

Indeks Najpomembnejših podjetij v območju evra Eurostoxx 50 je pri okoli 2485 točkah, kar je 2,84 odstotka manj kot v ponedeljek.

Največja izguba je doletela delnice španske banke Santander - njena vrednost se je znižala za več kot štiri odstotke - potem ko je minuli vikend španska centralna banke prevzela manjšo banko CajaSur, na tržišču pa je zavladal strah pred novimi žrtvami v španskem pa tudi evropskem finančnem sistemu.

Nikkei potonil za tri odstotke

Indeks Nikkei, ki ga izračunavajo na osnovi vrednosti 225 najpomembnejših delnic, je trgovanje končal pri vrednosti 9459,89 točke. To je 298,51 točke oz. 3,06 odstotka manj kot v ponedeljek. Indeks Nikkei je tako končal na najnižji vrednosti od 30. novembra lani. Vzrok za padec na borzi je vnovičen strah glede dolžniške krize v evrskem območju.

Padce so beležili tudi na drugih azijskih borzah; za več kot dva odstotka so se znižali osrednji indeksi v Hongkongu, Singapurju in Indoneziji, medtem ko več kot enoodstoten padec beležili na Kitajske, v Indiji, na Tajskem in v Maleziji.

Padec indeksov na Wall Streetu

Vrednosti delnic so v ponedeljkovem trgovanju na Wall streetu znižale. Delniški indeks Dow Jones je trgovanje sklenil pri 10.059,92 točke, kar je za 133,47 točke oz. 1,31 odstotka manj kot v petek. Tehnološki indeks Nasdaq pa je izgubil 15,49 točke oz. 0,69 odstotka in se ustavil pri 2.213,55 točke. Wall Street je še vedno pod vtisom dolžniške krize v območju z evrom in negotovosti ali bodo države, kot so Grčija, Španija in Portugalska lahko premagale finančno krizo z zmanjševanjem stroškov. Vlagatelji so namreč zaskrbljeni, da bo zmanjševanje proračunskih stroškov upočasnilo izboljšanje gospodarstva v Evropi in po svetu, ocenjujejo borzni analitiki.


(Zapri)

 

Še vedno prevladujejo kratkoročna posojila

Podatki o obrestnih merah za posojila nefinančnim družbam v Sloveniji tudi kažejo, da se obrestne mere v minulem letu dni niso bistveno spremenile. Okvirna obrestna mera za nova posojila nefinančnim družbam je marca znašala 5,83 odstotka in je skoraj enaka tisti izpred leta dni (šest odstotkov). Najcenejša so bila marca posojila do milijon evrov, ki so jih podjetja najemala za več kot petletno obdobje in s fiksno obrestno mero - obrestna mera je v bančnem sistemu v povprečju znašala 4,48 odstotka, vendar je bilo teh posojil sorazmerno malo.

Še vedno namreč prevladuje kratkoročno posojanje, kar iz prakse potrjujejo tudi v Mercatorju. Banke so, kot pravijo v družbi pod vodstvom Žige Debeljaka, šele v zadnjem četrtletju leta 2009 in v začetku leta 2010 znova začele sklepati dolgoročna posojila. "Če kreditno aktivnost poslovnih bank v začetku leta 2010 primerjamo s tisto v letu 2009, je pripravljenost poslovnih bank za odobritev posojil zdaj večja, vendar še vedno omejena. Poleg tega so se obrestni pribitki na posojila v zadnjem letu in pol povečali," so še dejali. Obrestne mere za kratkoročna posojila do milijon evrov so sicer marca v povprečju znašale 5,77 odstotka (leto prej 6,02 odstotka), za posojila nad milijon evrov pa 5,04 odstotka (leto prej 5,53 odstotka).

O razlikah med bankami podjetja molčijo

Da se obrestne mere niso kaj dosti spremenile oziroma da so se obrestni pogoji rahlo izboljšali, je potrdila glavna direktorica Trima Tatjana Fink. Glede obsega posojil je pojasnila, da doslej niso imeli omejitev pri nobeni banki. Pri ročnosti pa banke večinoma dajejo prednost kratkoročnemu kreditiranju, kar kažejo tudi podatki Banke Slovenije. Vendar po mnenju Finkove vse banke ne razmišljajo enako in jim tako uspe pridobiti niti dolgoročnih posojil za konkretne projekte. " Razlike med bankami so, saj delujejo na konkurenčnem trgu," je še dejala Finkova, konkretnih razlik pa ni navedla.

Enako previdni so bili v preostalih večjih družbah, ki smo jih prosili za komentar razmer na posojilnem trgu in razlik med večjimi slovenskimi bankami. V Telekomu Slovenije so dejali, da so pri dveh večjih slovenskih bankah nedavno obnovili posojilne linije za uravnavanje likvidnosti, kar jim je uspelo v enakem obsegu in po enakih pogojih, jim je pa uspelo pri enem posojilu ročnost podaljšati s pol leta na eno leto.

Obrtniki še tarnajo, a opažajo izboljšanje

V Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) in v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) svežih analiz razmer na kreditnih trgih nimajo, a v OZS po informacijah med člani ugotavljajo, da se posojilni pogoji v zadnjem času stabilizirajo, so pa še vedno slabši, kot so bili pred krizo. "Po mnenju članov državne garancije niso dovolj dobre za izdajo posojila. Banke seveda najprej ponudijo komercialne kredite, šele nato pa pristopijo k posojilom, za katere država izda državne garancije, ali pa kredite s subvencionirano obrestno mero prek Slovenskega podjetniškega sklada," so nam pojasnili v OZS. Kljub vsemu pa so njihovi člani še vedno nezadovoljni zaradi visokih obrestnih mer in stroškov zavarovanj posojil, čeprav po drugi strani tudi priznavajo, da ob visoki zadolženosti nastaja problem bonitete in kapitalske ustreznosti.

Podatkov o povprečnih obrestnih merah za posamezne banke Banka Slovenije sicer ne razkriva, je pa zanimiv podatek regulatorja, da se banke v večinski tuji lasti v zadnjem obdobju osredotočajo na posojanje gospodinjstvom, banke v večinski domači lasti pa na kreditiranje nefinančnih družb.

(Zapri)

Za zdaj izpade pri davčnih prilivih rešujemo s prehodnimi ukrepi, delno z varčevanjem, nekoliko s trošarinami,« je sredi meseca poročal minister za finance Franc Križanič, ko je napovedal uravnoteženje proračunskih izdatkov s skromnejšimi dohodki in hkrati napovedal, da bo vlada preverila možnost, koliko več denarja za javno porabo je mogoče zbrati s trošarinami. Ministrstvo za finance za zdaj ne želi razkriti podrobnosti o svojih trošarinskih načrtih, zato na naše vprašanje, koliko več denarja si ob preurejanju letošnjega proračuna obeta iz trošarin, odgovarja: »Ministrstvo za finance preučuje možnosti dviga trošarin pri vseh trošarinskih izdelkih, končna rešitev pa bo rezultat usklajevanj v vlade oziroma državnem zboru na tistih področjih, na katerih bi bilo treba spremeniti zakon.«

Trošarine so bile po podatkih ministrstva za finance o proračunskih dohodkih od januarja do aprila letos sicer precej bolj enakomeren vir kakor nekateri davki: v prvih štirih mesecih letošnjega leta je država z davkom od dohodka pravnih oseb zbrala le 39,40 odstotka zneska iz primerljivega obdobja leta 2009, prihodki od trošarin pa so bili od januarja do aprila skoraj enaki kakor lani v tem obdobju, saj so dosegli 99,54 odstotka lanske vrednosti. Od januarja do aprila lani je država s trošarinami, za katere je sicer pristojna carinska uprava, zbrala 426,423341 milijona evrov, v enakem obdobju letos le malo manj, 424,446014 milijona evrov.

Delež trošarin v proračunu navzgor »Ministrstvo oziroma vlada bosta pri odločitvah o spremembah trošarin stremela k ravnotežju med zagotavljanjem ustreznih pogojev poslovanja gospodarskih subjektov in skrbi za stabilne in primerne javno-finančne prihodke,« odgovarjajo v ministrstvu za finance na vprašanje, ali ni strahu, da bodo višje trošarine s pritiskom na stroške zavrle okrevanje gospodarstva. Vlada Boruta Pahorja si namerava pri načrtovanem rebalansu proračuna za leto 2010, ki za zdaj še velja za interno vladno gradivo, zanesljivo pomagati s trošarinami: po neuradnih podatkih hoče z dajatvami na vire energije, tobak in alkohol zbrati vsaj dodatnih 70 milijonov evrov, a to ni dokončna številka, saj se ministri o uravnoteženju letošnjega proračuna še dogovarjajo.

V prvih štirih mescih leta 2010 je delež trošarin v javnih prihodkih dosegel 19,49 odstotka: po podatkih ministrstva za finance so trošarine na energente in električno energijo v proračun prispevale 13,15 odstotka, trošarina na alkohol in alkoholne pijače 1,2 odstotka in trošarina na tobačne izdelke 5,14 odstotka. »V zadnjih treh letih se je delež trošarin povečal s 13,9 odstotka - kolikor je znašal v letu 2007 - na 18,7 odstotka v letu 2009. Delež trošarin se je povečal zaradi dviga samih trošarin in predvsem zaradi zmanjševanja deleža drugih davčnih kategorij v celotnih prihodkih, predvsem veliko manjšega priliva davka od dohodkov pravnih oseb,« dodajajo v ministrstvu za finance k podatkom o naraščanju trošarinskega deleža v celotnih proračunskih prihodkih.

Tudi pri trošarinah konkurenca »Pri zviševanju trošarin bo vlada spremljala gibanje trošarin oziroma cen trošarinskih izdelkov v sosednjih državah, s ciljem konkurenčnosti, gibanjem kupne moči in drugimi pomembnimi vplivi,« naštevajo v ministrstvu okoliščine, ki jih bodo upoštevali pred odločitvijo o zvišanju trošarin. Mednarodna primerjava slovenske dajatve pri najpomembnejših trošarinskih izdelkih, ki jo je naredilo ministrstvo za finance, pokaže delež davka v drobnoprodajni ceni v različnih državah: pri cigaretah znaša skupni davek, ki vključuje tudi davek na dodano vrednost v Sloveniji 75,87 odstotka drobnoprodajne cene, v Belgiji 76,34 odstotka, na Malti 76,25 odstotka, v Nemčiji 75,77 odstotka in v Italiji 75,16 odstotka. »Pri pivu je mednarodna primerjava otežena, ker večina držav uporablja drugačen sistem določanja trošarine, ki temelji na stopnji sladkorja.

Vir:Delo.si

(Zapri)

Maja so direktorji tendence v predelovalnih dejavnostih ocenili za odstotno točko višje kot aprila in 26 odstotnih točk bolje kot pred letom dni. Vrednosti kazalnikov stanj so se v primerjavi z aprilom večinoma znižale, pričakovanja za naslednje tri mesece pa so ugodna.

Tendence v trgovini na drobno so bile maja enake kot aprila, v primerjavi z lanskim majem pa so se izboljšale za 25 odstotnih točk. Vrednosti kazalnikov pričakovanj za prihodnje tri mesece so se večinoma znižale, razen vrednosti kazalnika pričakovana skupna nabava in pričakovani poslovni položaj. Vrednost kazalnika zaupanja v gradbeništvu je bila maja za pet odstotnih točk višja kot aprila in za 11 odstotnih točk nižja kot maja lani.

Vrednosti kazalnikov stanj so se glede na mesec prej zvišale, razen vrednosti kazalnika obseg gradbenih del. Pričakovanja za naslednje tri mesece so večinoma ugodna, izjema je pričakovano zaposlovanje. Zaupanje v storitvenih dejavnostih je bilo maja za tri odstotne točke višja kot aprila in za 18 odstotnih točk višje kot maja lani.

Vrednosti kazalnikov stanj in pričakovanj so se v primerjavi z aprilom zvišale, razen vrednosti kazalnikov poslovni položaj in pričakovane prodajne cene. Med omejitvenimi kazalniki je kazalnik pomanjkanje delovne sile dosegel v tem mesecu najnižjo vrednost v celotnem opazovanem obdobju, medtem ko je vrednost kazalnika nezadostno povpraševanje dosegla novo najvišjo vrednost v celotnem opazovanem obdobju, še navaja statistični urad.

Vir:Dnevnik.si

(Zapri)

 Lipica - Zaradi vročih razprav o morebitnem umeščanju golfa na zavarovano območje Lipice so drugi projekti ostali nekako »v senci«. Toda direktor Kobilarne Lipica Tomi Rumpf pravi, da imajo poleg primarne dejavnosti (vzreje in reje konj ter ohranjanja kulturne dediščine) precej načrtov tudi v turizmu.

Projekti so podobni, kot jih imajo drugod po svetu, kjer se prav tako ukvarjajo s konjeništvom in hkrati s turizmom, opozarja Tomi Rumpf in poziva, naj ljudje odprejo vodilno svetovno revijo Pferd & Reiter ter preberejo kaj o simbiozi konjeništva in turizma. »Karl Reiter, predsednik svetovnega združenja rejcev lipicancev, ima igrišča za golf in za tenis, hotel in lipicance ... To nikogar ne moti. Zelo uspešen je s tako pestro ponudbo. Tudi pri nas je to mogoče,« je prepričan Rumpf.

Kljub temu poudarja, da je turistična dejavnost v Lipici sekundarna. Izvajajo jo z infrastrukturo, kakršno imajo, ta pa je precej slaba. Zato novi direktor vztraja, da mora poznati jasno stališče in usmeritev lastnikov: ali bomo Lipico razvijali tudi turistično in vlagali v turistično infrastrukturo ali pa mora vlada reči: »Ne, tega ne boste počeli, redili boste konje!«

Kaže, da so lastniki, vsaj večina od petih ministrstev, ki imajo predstavnike v svetu zavoda, zainteresirani tudi za turistični razvoj. »Če ne bi bili, predsednik ne bi govoril o širitvi golfa, vlada ne bi podprla predlogov za projekte, kot je obnova hotela Maestoso, ki je tako zapuščen, da sobe nimajo niti klimatskih naprav. Ker 20 let ni nihče vlagal v turistično infrastrukturo, je Lipica res postala sramota,« pravi Rumpf. Pa vendarle optimistično zre v prihodnost (podobno kot vseh deset direktorjev, ki so se v Lipici zamenjali v 15 letih).

Aprila lani so imeli 11.000 obiskovalcev, aprila letos 17.000. Delavce so končno oblekli v spodobne uniforme, urejajo okolico, v kratkem bodo predstavili projekt za Muzej lipicanca, jeseni pa se obeta temeljita prenova hotela Klub. Za to in obnovo graščine ter nekatere druge posege imajo na ministrstvu za gospodarstvo že zagotovljenih devet milijonov evrov.

Prenova hotela bo po projektantski oceni stala 7,3 milijona evrov. Hotel bo imel po novem namesto 80 sob s 160 posteljami 60 sob s 135 posteljami. Uvrščen bo v enega najvišjih kakovostnih razredov. Za 1,3 milijona evrov bodo obnovili graščino, v kateri bo kongresno-izobraževalni center in drugo.

»Kar zadeva konjerejo, pa obnavljamo hleve, za konje urejamo novo pralnico, solarij za sušenje po nastopih, letos smo delu s konji namenili enkrat več denarja kot lani ... Da ne bi kdo mislil, da se posvečamo samo Lipici Turizmu,« se brani Rumpf. Za Lipico Turizem so si želeli strateškega partnerja, posebno družbo za upravljanje, a je zakonodaja to preprečila. Problem so rešili tako, da so terjatve (300.000 evrov) javnega dela zavoda do Lipice Turizma spremenili v lastniški delež, država pa je javnemu delu po rebalansu namesto le treh milijonov evrov dodelila dodatnega 1,5 milijona evrov. Ta znesek so namenili dokapitalizaciji Lipice Turizma.
Vir:Delo.si (Zapri)

Okrožno sodišče v Ljubljani je sklep o začetku stečajnega postopka nad Casinojem Ljubljana sprejelo že 23. marca, po pritožbi družbe USB Hotel, ki ima v lasti blizu 47 odstotkov delnic družbe, pa je o zadevi na zahtevo višjega sodišča še enkrat odločalo. Prejšnji četrtek je tako že drugič v dveh mesecih sprejelo sklep o začetku stečajnega postopka nad casinojem.

Vlada namerava danes Casinoju Ljubljana odvzeti koncesijo tako za prirejanje posebnih iger na srečo v igralnem salonu na Miklošičevi cesti kot tudi za prirejanje posebnih iger na srečo v igralnici na Dunajski cesti. Casino je namreč že avgusta lani začel zmanjševati število igralnih avtomatov, ne plačuje redno koncesijskih dajatev, poleg tega pa je nad njim uveden stečajni postopek. Za lastniški vstop v Casino Ljubljana se zanima rusko-ukrajinska družba Oscar Yard s sedežem v Kijevu, ki je marca lastnikom casinoja oddala zavezujočo ponudbo v višini dva milijona evrov.

Pred dnevi je ponudbo še zvišala, zdaj je pripravljena v casino vložiti 4,5 milijona evrov. Zaposleni si prizadevajo za rešitev casinoja. Ljubljanska enota sindikata igralniških delavcev in svet delavcev sta tako vlado pozvala, naj državni večinski lastniki družbe (Kad, Sod in Hit) podprejo dokapitalizacijo in omogočijo rešitev družbe. "S tem dejanjem bo ohranjenih vseh 65 delovnih mest, odprla se bo možnost ob povečanju obsega poslovanja za zaposlovanje dodatnih delavcev, davkoplačevalski delež podjetja pa ne bo šel v stečajno maso za poplačilo upnikom in stroškov povezanih s stečajem samim," so zapisali v pismu vladi.

Vir:Dnevnik.si

(Zapri)

 

Kljub vsem obljubam vlade o spodbujanju konkurenčnosti in kljub optimizmu premierja Boruta Pahorja, da bomo evropske gazele ujeli v dveh do treh letih, je raziskava pod vprašaj postavila ravno vladno in poslovno učinkovitost, saj se Slovenija pri obeh kategorijah nahaja na samem repu lestvice. "Vladna učinkovitost je naša rak rana," je izjavil raziskovalec inštituta za ekonomske raziskave dr. Peter Stanovnik. Včeraj so predstavniki vlade ostali brez komentarja. Minister za gospodarstvo Matej Lahovnik je bil prezaseden za odgovore na naša vprašanja, minister za finance Franc Križanič je bil v parlamentu, kabinet predsednika vlade se ni odzval. "Odgovori na vaša vprašanja so razvidni iz dokumentov (izhodna strategija...), objavljenih na naši spletni strani," pa so nam sporočili iz ministrstva za razvoj, ko smo jih vprašali, kako padec Slovenije ocenjuje minister Mitja Gaspari.

V kategoriji vladne učinkovitosti se Slovenija že dalj časa zadržuje pri dnu lestvice, letos pa je padla z 38. na 53. mesto. Razlogi za slabše rezultate so naraščanje javnofinančnega primanjkljaja in državnega dolga ter nefleksibilnost trga dela. Slovenski menedžerji so slabo ocenili delovno zakonodajo, učinkovitost izvajanja vladnih odločitev in prilagodljivosti vladne politike spremembam v gospodarstvu.

Nadaljevanje drsenja po lestvici se nadaljuje pri gospodarski uspešnosti, ki je utrpela največji padec, saj je Slovenija padla z 21. na 41. mesto, pri čemer je največjo vlogo odigral visok 7,8-odstotni padec rasti BDP. K nižji ekonomski uspešnosti pa sta pripomogla tudi zmanjšanje izvoza za četrtino in nizki tok vhodnih in izhodnih neposrednih tujih investicij. Pri omenjenih rezultatih je pomemben zadržek velikost Slovenije, saj so manjša odprta gospodarstva bistveno bolj občutljiva na zunanje šoke.

 

Poslovna učinkovitosti države ni dosegla zavidljivega rezultata, saj je Slovenija padla za devetnajst mest, na 57. mesto, kar jo uvršča le pred sosednjo Hrvaško. Če je visok padec nekoliko presenetil, pa razlogi ostajajo podobni kot lani. Mlinski kamen znova predstavlja neučinkovitost nadzornih svetov, zaprtost kulture za tuje ideje in nizka fleksibilnost in prilagodljivost ljudi spremembam.

Ob skrb vzbujajoči sliki, ki jo rišejo omenjeni kazalci, se je še najbolje odrezal sklop kazalcev, ki opredeljuje infrastrukturo, saj so s 27. mesta padli "le" na 34. mesto in tako prevzeli najvišji položaj.

Negativnim podatkom navkljub pa je slabe rezultate treba obravnavati brez tipične slovenske črnogledosti, saj je prav ta vplivala na končni izid. "Prevladal je tipični slovenski pesimizem, kjer so menedžerji slabo ocenjevali tudi svoje lastno delo," je v nagovoru povedal direktor Javne agencije za podjetništvo in tuje investicije Igor Plestenjak. Rezultati so namreč sestavljeni iz statističnih podatkov in anketiranja menedžerjev, vsem področjem konkurenčnosti pa je enoznačna pesimistična ocena slovenskih menedžerjev. Za primerjavo lahko omenimo podatek, da je Grčija na lestvici napredovala za šest mest.

V letošnjem letopisu svetovne konkurenčnosti je sodelovalo 58 držav, lestvica pa je rezultat vrednotenja 246 usklajenih kriterijev, del teh predstavljajo statistični podatki, drugi del pa anketa med menedžerji. Letos je v anketi sodelovalo 140 slovenskih podjetnikov.

(Zapri)