Indeks proizvodnih dejavnosti Inštituta za upravljanje s ponudbo je januarja dosegel vrednost 58,4 točke, februarja pa nazadoval na 56,5 točke, vendar vsaka vrednost nad 50 pomeni rast. Indeks zaposlovanja je sicer porasel s 53,3 na 56,1 točke, indeks novih naročil pa nazadoval s 65,9 na 59,5 točke.

Ameriško ministrstvo za trgovino je medtem v ponedeljek sporočilo, da je poraba za nove gradnje januarja v primerjavi z decembrom lani nazadovala za 0,6 odstotke na letno prilagojeno raven 884,12 milijarde dolarjev, kar je za 11,5 odstotka nižje kot januarja 2009. Vendar pa je poraba za stanovanjske gradnje januarja letos porasla za 1,3 odstotka, kar je še vedno za 6,4 odstotka nižje kot januarja lani.

Američani so januarja letos porabili za 0,5 odstotka več denarja kot decembra lani, osebni dohodki pa so se v tem času povečali le za 0,1 odstotka. Čeprav so se plače v zasebnem sektorju na letni ravni povišale za 16,1 milijarde dolarjev, pa so osebni dohodki, kamor spadajo tudi zvezne pokojnine, rasli počasneje. Upokojenci januarja niso dobili dodatnih sredstev zaradi inflacije, ki je ni. V celotnem letu 2009 pa so osebni dohodki glede na leto 2008 padli za 1,7 odstotka, kar je najslabše vse od leta 1938, ko so padli za 7,7 odstotka.

Vir:Dnevnik.si

Domači milijonar je srbski vladi nedavno ponudil prevzem nacionalnega letalskega prevoznika Jat Airways. Investitor je vladi ponudil nakup 51-odstotnega lastniškega deleža v letalski družbi, preostalih 49 odstotkov bi zadržala vlada. V primeru uspešno sklenjenega posla bi se družba preimenovala v Jat Airlines, srbska vlada pa bi nanjo prenesla obstoječe premoženje ter 23,5 milijona evrov vreden dogovor o nakupu letal proizvajalca Airbus.

V prihodnje pa bi v družbo vlagal le še večinski partner, navedbe neimenovanega vladnega vira povzema Blic. Bodoči kupec bi sicer iz obstoječe flote izgubaškega Jat Airwaysa obdržal le eno letalo, kupil pa bi 10 novih. Prevzel bi tudi dogovorjeno število zaposlenih, in sicer tiste, za katere bi presodil, da so primerno usposobljeni. Jat Airways trenutno razpolaga s 15 letali, katerih povprečna starost presega 20 let.

V uporabi jih je samo 10. Družba je lani zabeležila 15 milijonov evrov izgube. V kolikor bi bil dogovor med vlado in skrivnostnim investitorjem sklenjen, bi nova družba začela z delovanjem marca prihodnje leto. Če do takrat še ne bi uspeli kupiti novih letal, bi začetek poslovanja prestavili, dokler letala ne bi bila na domačem letališču.

Vir:Dnevnik.si

Podjetje Coca-Cola bo v poslu dobilo v last severnoameriške polnilnice družbe Coca-Cola Enterprises. Ko bo transakcija zaključena, bo Coca-Cola neposredno nadzirala več kot 90 odstotkov polnilnih zmogljivosti za svoje proizvode v Severni Ameriki, so zapisali na spletni strani družbe. V zameno bo Coca-Cola družbi Coca-Cola Enterprises prepustila svoj 34-odstotni delež, ki ga trenutno ima v družbi za polnjenje. Njegova vrednost je ocenjena na 3,4 milijarde dolarjev.

Coca-Cola bo prevzela tudi dolgove severnoameriške podružnice družbe Coca-Cola Enterprises v višini 8,88 milijarde dolarjev, vso njeno premoženje in obveznosti. V ločenem poslu bo Coca-Cola Enterprises od Coca-Cole za 882 milijonov dolarjev odkupila njene polnilne zmogljivosti na Norveškem in Švedskem, zagotovila pa si bo tudi možnost nakupa Coca-Colinega 83-odstotnega lastniškega deleža v nemških polnilnicah v prihodnjih treh letih.

S to potezo je Coca-Cola sledila zgledu svojega konkurenta, družbe Pepsi, ki je avgusta napovedala, da bo kupila dve največji družbi za polnjenje njenih pijač. Vrednost posla, ki naj bi bil kmalu zaključen, znaša 7,8 milijarde dolarjev, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Z nakupom polnilnic naj bi si proizvajalca pijač zagotovila prihranke ter večjo fleksibilnost pri prilagajanju povpraševanju, ki se na trgu hitro spreminja. Tudi v ZDA namreč upada povpraševanje po gaziranih pijačah, vse več ljudi pa se odloča za vode in čaje, še piše AP.

Vir:Dnevnik.si

Gospodarstvo EU postopno okreva, a negotovost, ki spremlja projekcije, ostaja velika, je ob predstavitvi napovedi poudaril novi evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn. Tudi napovedi za inflacijo ostajajo podobne, kot so bile novembra lani. Komisija EU napoveduje 1,4-odstotno inflacijo, območju evra pa 1,1-odstotno, medtem ko so bile novembra lani napovedi 1,3-odstotna oziroma 1,1-odstotna inflacija. Evropska komisija gospodarsko napoved objavi štirikrat na leto. Spomladanska in jesenska napoved, običajno objavljeni maja in novembra, vključujeta podatke za EU in območje evra ter vse države članice.

Vmesni napovedi, običajno objavljeni februarja in septembra, pa ob EU in območju evra le še največje članice. Vmesna gospodarska napoved vključuje sedem članic unije: Nemčijo, Francijo, Veliko Britanijo, Italijo, Španijo, Nizozemsko in Poljsko, ki predstavljajo z vidika nominalnega bruto domačega proizvoda 80 odstotkov EU in skoraj 85 odstotkov območja evra. Gospodarsko razpoloženje v EU februarja brez občutnega izboljšanja Gospodarska klima v območju evra in v celotni EU se februarja po desetih mesecih stalnega izboljševanja prvič ni občutno izboljšala. Vrednost kazalnika gospodarskega razpoloženja (ESI) se je v EU zvišala za 0,2 točke na 97,4 točke, v območju evra pa upadla za 0,1 točke na 95,9 točke.

V Sloveniji se je vrednost ESI zmanjšala za 1,9 točke. Kazalnik gospodarskega razpoloženja se je v obeh območjih po skoraj letu dni izboljševanja približal dolgoletnemu povprečju, potem ko je marca lani dosegel najnižjo vrednost od začetka meritev leta 1985. Vrednost ESI, ki opisuje splošno gospodarsko dejavnost, se je februarja v primerjavi z januarjem v EU zvišala za 0,2 točke na 97,4 točke, v območju evra pa znižala za 0,1 točke na 95,9 točke. Decembra lani sta se vrednosti indeksa okrepili za 2,2 oz. 1,9 točke.

V območju evra se je najbolj okrepilo zaupanje v sektorju storitev (za dve točki). V industriji se je izboljšalo za točko, nespremenjeno pa je ostalo v gradbeništvu. Razpoloženje med potrošniki se je poslabšalo za točko, v sektorju trgovine na drobno pa za štiri točke. V celotni uniji se je vrednost ESI za dve točki dvignila v sektorju storitev in v gradbeništvu, nespremenjena pa je ostala v industriji. Razpoloženje se je za točko pokvarilo med potrošniki, za dve točki pa je bil ESI nižji v sektorju trgovine na drobno. ESI se je sicer vsaj malenkost zvišal v večini držav EU, razpoloženje pa se je najbolj poslabšalo v Grčiji (3,7 točke), ki se je znašla v resni gospodarski in javnofinančni krizi.

Po velikosti padca so sledile Francija in Slovenija (1,9 točke), Italija (1,7 točke), Portugalska (1,6 točke), Litva (1,2 točke) in Bolgarija (0,3 točke). Med ostalimi gospodarsko pomembnejšimi članicami se je ESI februarja v primerjavi z januarjem najbolj popravila na Poljskem (4,2 točke), medtem ko je bilo izboljšanje manj izrazito v Španiji (1,1 točke), Nemčiji in na Nizozemskem (0,9 točke). V Veliki Britaniji je vrednost ESI ostala skoraj nespremenjena (+0,1 točke). Tako v EU kot v evrskem območju se je kazalec zaupanja v sektorju finančnih storitev, ki sicer ni del ESI, ustalil približno na ravneh pred izbruhom svetovne finančne krize. V območju evra se je njegova vrednost okrepila za dve točki na 21 točk, v sedemindvajseterici kot celoti pa je ostala nespremenjena pri 17 točkah. Kot omenjeno, se je vrednost ESI v Sloveniji februarja v primerjavi z januarjem znižala za 1,9 točke, z 92,3 na 90,4 točke. Januarja se je gospodarsko razpoloženje v Sloveniji sicer izboljšalo s 87,6 na 92,3 točke.

ESI sicer od maja lani beleži trend rasti, a vmes se je julija, oktobra, decembra in sedaj februarja njegova vrednost tudi znižala. Najbolj, za tri točke, se je v Sloveniji februarja poslabšalo razpoloženje v sektorju industrije (-tri točke). Za dve točki je vrednost ESI padla v gradbeništvu in storitvah, za točko pa v sektorju trgovine na drobno. Razpoloženje se je popravilo le med potrošniki (za točko). Že enajstič zapored pa se je popravil kazalnik poslovne klime (BCI) v območju evra. BCI, ki temelji na rezultatih ankete o stanju in pričakovanjih v industrijskem sektorju, se je februarja zvišal z minus 1,13 na minus 0,98 točke. Vrednost BCI je tako precej nad ravnijo iz julija leta 1993, ko je beležil najnižje vrednosti pred sedanjo krizo. Po navedbah Evropske komisije pa dejstvo, da kljub izboljšanju BCI vztraja na sorazmerno nizki ravni, potrjuje pričakovanja, da bodo statistični podatki o industrijski proizvodnji januarja še vedno prikazali znižanje obsega proizvodnje na letni ravni.

Vir:Dnevnik.si

Atene - Grčija je na predvečer splošne stavke, ki bo v sredo najverjetneje močno ohromila življenje v državi, doživela nov udarec. Bonitetna agencija Fitch je znižala oceno dolgoročnega dolga štirih največjih grških bank z BBB+ na BBB, individualne ocene bank pa z B/C na C. Med razlogi navaja negativne posledice napovedanih bolečih gospodarskih reform.

Gre za banke z angleškimi nazivi National Bank of Greece, Alpha Bank, Efg Eurobank Ergasias in Piraeus Bank, obeti za njihovo bonitetno v prihodnosti pa so negativni. Kot poudarjajo v Fitchu, je razlog za njihovo odločitev skrb, da bosta že tako vse manjša kakovost premoženja teh bank in njihova vse nižja dobičkonosnost še bolj na udaru, ko bo Grčija začela izvajati napovedane korenite javnofinančne reforme.

Te je država pod pritiskom finančnih trgov in EU napovedala v programu stabilnosti za obdobje do 2013. Grčija namerava v skladu z napovedanimi ukrepi, med katere spadajo davčne reforme in javnofinančno varčevanje, javnofinančni primanjkljaj že leta 2012 znova znižati pod tri odstotke bruto domačega proizvoda (BDP), kolikor predvideva pakt o stabilnosti in rasti.

Grčija je namreč v velikih javnofinančnih težavah, med vzroki zanje pa ni zgolj svetovna gospodarska kriza, ampak tudi leta slabega upravljanja z javnimi financami in celo načrtnega prikrivanja dejanskih razmer v grških javnih blagajnah pred EU in svetom. Finančni trgi so, po mnenju nekaterih tudi pretirano in iracionalno, razmere v Grčiji ocenili kot grožnjo evru, zaradi česar je skupna evropska valuta izgubila na vrednosti, učinek težav Grčije pa se je delno razširil tudi na sposobnost zadolževanja nekaterih drugih članic evrskega območja.

V Fitchu se sedaj bojijo, da bodo napovedane reforme, ki naj bi pomenile resen rez z dosedanjo nedisciplinirano javnofinančno politiko v Grčiji, resno vplivale na realni sektor v državi. Na ta način se naj bi povečal delež slabih posojil, kar naj bi dodatno negativno vplivalo na poslovanje bank. Obenem so se omenjene ustanove v preteklih letih širile na trge jugovzhodne Evrope, ki pa so zaradi krize prav tako v velikih težavah. Današnja odločitev Fitcha je le še ena v nizu slabih novic, s katerimi se Grčija sooča v zadnjih tednih.

Napovedani varčevalni ukrepi so že povzročili tudi nasprotovanje sindikatov. Po stavkah carinikov in enodnevni opozorilni stavki v javnem sektorju Grčijo v sredo čaka enodnevna splošna stavka, h kateri je pozvala največja sindikalna konfederacija v zasebnem sektorju GSEE. S polnočjo naj bi se tako ustavil cestni, železniški in ladijski promet v državi, stavki pa naj bi se na tak ali drugačen način pridružili tudi šolniki, zdravniki, državni uradniki in sodniki.

 Kljub sindikalnim protestom pa javnomnenjske raziskave v grških medijih še vedno kažejo na večinsko podporo javnosti varčevalnim ukrepom socialistične vlade v Atenah. Javnost tudi meni, da socialni nemiri, po katerih je Grčija znana, v tem kriznem trenutku za državo niso primerni.

Vir:Delo.si

Če bi piloti danes še stavkali, bi v skladu z izrednim načrtom Lufthansa danes opravila 1000 letov, tako pa jih bo po poročanju nemške tiskovne agencije dpa nekaj več, a se delovanje prevoznika še zdaleč ne bo vrnilo v običajne tire.

V Lufthansi so nadaljnje motnje utemeljili z zapletenim delovanjem mreže tega velike evropske letalske družbe. Zaradi stavke je tako veliko letal obtičalo tam, kjer v skladu z načrtom ne bi smeli biti. Velika večina jih je še vedno parkiranih na obeh osrednjih Lufthansinih letališčih - v Frankfurtu in Münchnu. V družbi zagotavljajo, da jim bo uspelo normalno delovanje mreže vzpostaviti do petka. Lufthansin sindikat pilotov, ki je član nemškega sindikata pilotov Cockpit, se je v ponedeljek zvečer po pogovorih z vodstvom družbe odločil za prekinitev stavke, ki naj bi sicer trajala do četrtka.Piloti so se to odločili po večurnih pogajanjih, ki jih je nadzorovalo sodišče v Frankfurtu.

Za stavko se je medtem znova odločilo tudi kabinsko osebje britanskega nacionalnega prevoznika British Airways. Tokratno glasovanje sindikata Unite, ki združuje več kot 12.000 članov kabinskega osebja British Airways, ne bo imelo takšnih posledic kot podobna odločitev decembra, ko je sindikate napovedal 12-dnevno stavko v času božično-novoletnih praznikov, a je sodišče nato stavko prepovedalo.

Unite po pisanju britanskega časnika Financial Times sedaj ni določil natančnega datuma stavke, v sindikatu pa so izrazili tudi jasno pripravljenost za nadaljevanje pogajanj z vodstvom družbe glede načrtovanih varčevalnih ukrepov, ki jih je britanski prevoznik sprejel v luči kopičenja izgub zaradi slabih razmer na letalskem trgu. Vir:Dnevnik.si

Atene - "Letošnje leto bo zelo težko, saj časi niso ravno ugodni za potovanja," je povedal predsednik Združenja grških turističnih agencij Argiro Fili. Turizem je namreč najbolj donosna gospodarska panoga v Grčiji, letos pa ne bo trpela le zaradi svetovne gospodarske krize in dejstva, da ljudje pri potovanjih varčujejo, ampak tudi zaradi negativnega ugleda države, ki je bila minulo leto na robu bankrota.

Grčija se je tako zaradi strahu pred popolnim propadom turizma že odločila znižati cene aranžmajev, pa tudi hrane in ostalih storitev. Slovaški mediji špekulirajo, da bi se cene lahko spustile za okoli deset odstotkov, izključena pa ni niti možnost popustov za več kot 50 odstotkov.

Čehi so na nedavnem sejmu turizma v Pragi predlagali državam jadranske regije zamisel o skupnem 50-odstotnem znižanju cen, ki pa ni bila sprejeta z navdušenjem. Srbski minister za turizem Predrag Nenezić je ob tej priložnosti povedal, da oni sicer nameravajo znižati cene, a o 50 odstotkih noče niti slišati. "Grčija turistom v maju že nudi aranžmaje po ceni od pet do sedem evrov dnevno, kar je neumnost, a na ta način hočejo izgubiti čim manj gostov," je povedal Nenezić.

Vir:Delo.si

Hrvaško je danes okovala gospodarska kriza. Moramo se spoprijeti z dejstvom, da smo jo priznali prepozno in tako dopustili, da se razbohoti do meje, ki ogroža temeljne vrednote hrvaške družbe,« je v delu svojega umestitvenega govora, namenjenega gospodarskemu stanju v državi, po prisegi dejal novih hrvaški predsednik Ivo Josipović. Čeprav je bil načeloma prizanesljiv do vlade Jadranke Kosor - med drugim je dejal, da je kakovostno sodelovanje z vlado nujno za uspešnost njegovega in vladnega mandata - pa je med vrsticami ostro napadel stanje v državi, posledično torej tudi gospodarsko politiko vlade. Nov rekord brezposelnosti Posledice gospodarske krize na Hrvaškem v teh dneh merijo predvsem s številom brezposelnih.

Januarja je padla še ena psihološka meja, število brezposelnih oseb se je namreč dvignilo nad 300.000, samo januarja jih je brez službe ostalo več kakor 30.000, največ iz gradbeniškega, trgovinskega, predelovalnega sektorja. Natančno pred tremi leti je bilo brezposelnih 299.083 oseb, nato se je ta številka zmanjševala. Januarja letos je počilo s 309.562 brezposelnimi, analitiki pa že za prihodnji mesec napovedujejo najmanj 320.000 brezposelnih, torej povratek v leto 2003. »Obiskal sem celotno Hrvaško, stotine vasi in mest, srečal tisoče ljudi od katerih mnogi naporno delajo - in ne morejo živeti od svojega dela. Mnogi sploh nimajo zaposlitve. Mnogi so na robu preživetja. To se mora spremeniti,« je vlado opozoril Josipović.

Tudi ob tokratnih številkah so strokovnjaki na vlado naslovili številne apele in opozorila, naj se vendarle kaj premakne. Da naj se poveča neobdavčeni del plače in zmanjšajo prispevki, pa vse do tistih, da bo v bližnji prihodnosti brezposelnost odvisna predvsem od usode ladjedelnic in vprašanja, ali bo vlada vendarle krenila v reformo glomazne, neučinkovite in povrh vsega še dobro plačane javne uprave. Tisti najbolj pesimistični ekonomisti opozarjajo, da bo država, če te reforme ne bo, kmalu doživela grški scenarij. Hrvaško namreč najbolj obremenjujejo zdravstveni, šolski in državni sektor, ki obvladujejo najvišje odstotke BDP, koristi pa imajo državljani od teh izdatkov bore malo. Zarežite že v javni sektor! Eden najuglednejših hrvaških ekonomistov Damir Novotny je za Jutarnji list dejal, da državo čaka dolgoročna stagnacija in nadaljevanje padanja življenjskega standarda, če ne bo ostrih rezov v ogromni javni sektor.

Da bi ga preživljala, je vlada obremenila predvsem gospodarstvo, ki pa se je odzvalo z odpuščanjem delovne sile. Čeprav vladni vrh iz dneva v dan napoveduje ukrepe, ki bodo državo dvignili iz blata, konkretnejših potez, tako kakor v preteklosti, ni od nikoder. Šušlja se o ukinitvi kriznega davka, ki je imel za državne finance sicer kratkoročno dober učinek, vendar pa negativni učinki že prihajajo na plano - padec potrošnje in s tem manj DDV in trošarin. Novi davki, o katerih razmišlja vlada, pa mnogi že opisujejo kot »somrak osebne porabe«. V vladi pa, kakor da je vse v najlepšem redu. Ko se je začelo šušljati o ukinitvi kriznega davka, ukinjanju ničte stopnje DDV (za kruh, zdravila, knjige, mleko ...) in povečanje DDV na 24 ali celo 25 odstotokov, so vladne dame in možje vse lepo zanikali. Kakor tudi, da bo potreben rebalans proračuna.

Da kaj takega ni mogoče, je že povedal finančni minister Ivan Šuker in se pohvalil, da so januarja iz proračuna plačali prav vse, kar je bilo potrebno. Za ukinitev kriznega davka so se v zadnjih dneh zavzeli tudi premierkini svetovalci. Sandra Švaljek, direktorica ekonomskega inštituta, napoveduje nadaljevanje padcev v hrvaškem gospodarstvu in manj proračunskih prihodkov. Dodala je tudi, da je krizni davek po pričakovanjih deloval destimulativno na gospodarsko aktivnost in da je njegovo izvajanje le še povečalo delovanje recesije. Premierka je opozorila preslišala in pojasnila, da bo prva, ki bo zahtevala ukinitev kriznega davka, toda šele, ko bodo kazalci takšni, da bodo omogočali stabilnost javnih financ. Tudi gospodarstveniki opozarjajo, da je bil krizni davek sicer nujen, da pa že nekaj časa ne rešuje krize, temveč jo le poglablja, predvsem zaradi zmanjšane porabe. Pričakujejo razbremenitev realnega sektorja različnih davčnih in parafiskalnih dajatev in nove vladne ukrepe pri normalizaciji gospodarstva, vračanje rasti BDP in zaupanja potrošnikov.

Vir:Delo.si