Tečaje delnic na tokijski borzi so po mnenju analitikov navzgor potisnili petkovi podatki o brezposelnosti v ZDA, ki so presegli pričakovanja ekonomistov. Stopnja brezposelnosti je februarja ostala pri 9,7 odstotka, je poročala nemška tiskovna agencija dpa. Poročilo o brezposelnosti je v petek pozitivno vplivalo na trgovanje na Wall Streetu. Industrijski indeks Dow Jones je trgovanje sklenil pri 10.566,20 točke, kar je 1,17 odstotka oz. 122,06 točke več kot v četrtek.

Tehnološki indeks Nasdaq pa je je zvišal za 1,48 odstotka oz. 34,04 točke na 2326,35 točke. Ameriška nafta je v današnjem azijskem elektronskem trgovanju presegla mejo 82 dolarjev za 159-litrski sod, nato pa se spustila tik pod to mejo. Po mnenju analitikov ceno črnega zlata še vedno zvišuje petkova objava o stopnji brezposelnosti v ZDA, ki je februarja ostala pri 9,7 odstotka, kar je bolje od pričakovanj.

Zahodnoteksaška lahka nafta z dobavnim rokom v aprilu se je podražila za 46 centov na 81,96 dolarja. Med trgovanjem se je povzpela celo na 82,04 dolarja za 159-litrski sod, nato pa se umirila pod mejo 82 dolarjev, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Severnomorska nafta vrste brent, ravno tako z dobavo v aprilu, se je v Londonu podražila za 48 centov na 80,37 dolarja.

Gibanje brezposelnosti v ZDA - podatke je v petek objavilo ministrstvo za delo - je pozitivno vplivalo na naftni trg, kupci so pripravljeni tvegati, je ocenil Tetsu Emori iz družbe Astmax v Tokiu. Po njegovem mnenju bo kratkoročno cena nafte še rasla, predvsem zaradi pričakovanj o krepitvi povpraševanja po črnem zlatu, znak za krepitev povpraševanja pa je okrevanje ameriškega gospodarstva.

Največje svetovno gospodarstvo je februarja v primerjavi z januarjem ukinilo manj delovnih mest od pričakovanj, stopnja brezposelnosti pa je ostala pri 9,7 odstotka. Večina ekonomistov je pričakovala, da se bo stopnja brezposelnosti zvišala na 9,8 odstotka.

Vir:Dnevnik.si

Berlin - Novica iz Aten je bila pričakovana: grški premier Jorgos Papandreu je rojakom nalil čistega vina, češ, dnevi, tedni in meseci, ki prihajajo, ne bodo lahki. S svežnjem varčevalnih ukrepov, sprejetim pod pritiskom Evropske unije in vodilnih članic območja evra, naj bi država, ki bo letos imela javnofinančni primanjkljaj v višini 12,7 odstotka BDP in mora v prihodnjih mesecih odplačati za več kakor dvajset milijard dolgov, vsaj nekoliko zmanjšala orjaško proračunsko luknjo. Večina ukrepov (cilj je zmanjšati primanjkljaj na zahtevane tri odstotke BDP do leta 2012) temelji na vodilu: Nižje plače, višji davki!

Državnim uslužbencem naj bi znižali plače za deset odstotkov, božičnice bodo nižje, pokojnine bodo zamrznjene. Davek na dodano vrednost se bo povišal z 19 na 21 odstotkov. Višje bodo obdavčitve tobaka, žganja, goriva. Tudi verske skupnosti bodo morale polniti državno blagajno. Skupno naj bi do vratu zadolžena država (okoli 300 milijard evrov dolgov ali več kakor 120 odstotkov BDP) z napovedanim svežnjem zmanjšala primanjkljaj za 4,8 milijarde evrov.

Tako v EU kot v Nemčiji, ki bi kot vodilna članica območja evra morala nositi levji delež morebitne pomoči - uradno o tem še ni bila sprejeta nobena odločitev -, so izrazili zadovoljstvo z načrti Papandreuja. Nemška kanclerka Angela Merkel je doslej vedno zatrjevala, da mora Grčija narediti domačo nalogo in si najprej pomagati sama. Pomoč davkoplačevalcev iz drugih držav lahko pričakuje le, če bo okrepila lastno prizadevanje za zmanjševanje primanjkljaja. Bodo ukrepi dovolj? Ali bodo ukrepi prijeli, je negotovo. Po eni strani se kljub pričakovanju Evrope, da bodo Grki obravnavali ukrepe kot neizogibne, napoveduje val stavk, ki bi utegnil poslabšati že tako hud položaj. Grčija se mora po drugi strani spoprijemati s špekulanti na mednarodnih finančnih trgih, ki stavijo tako na bankrot države (razmah trgovanja z zavarovanji za grška posojila) kot, posledično, tudi na nadaljevanje padca tečaja evra. Težave pri novem zadolževanju (obrestne mere so dvakrat višje od nemških), s katerim bi poplačala stare dolgove, bi zato utegnile biti še večje.

Čeprav se je predsednik grškega parlamenta Filipos Pecalnikos s pismom, objavljenim v Sternu, obrnil na »drage Nemce« in jih prosil za solidarnost pri reševanju dramatične krize, Berlin glede konkretnih ukrepov ostaja trd. Tako v nemškem kot tudi v anglosaškem tisku se zadnje dni in tedne veliko ugiba o pripravi svežnja v ozadju, toda nemška vlada še izključuje konkretno finančno pomoč Grčiji. To ima tudi notranjepolitične razsežnosti, saj Nemci po javnomnenjskih raziskavah nočejo pomagati »razsipnim Grkom«.

Tudi pomoč Nemčije?

Kanclerka Merklova je v torek zvečer menda na tajnem srečanju z zunanjim ministrom Guidom Westerwellejem in gospodarskim ministrom razpravljala o nemški pomoči helenski republiki. Ne glede na zahteve iz maastrichtske pogodbe, po kateri države ali vsa EU ne sme pomagati članici, ki zabrede v javnofinančno stisko, je združenje nemških industrialcev pozvalo k rešitvi Grčije pred bankrotom. Grški zlom da bi sprožil verižno reakcijo z neobvladljivimi posledicami. Med rešitvami, ki se omenjajo v nemških strokovnih in političnih krogih, so vključevanje mednarodnega denarnega sklada, oblikovanje posebnega evropskega sklada za takšne primere in jamstva, s katerimi bi Grčiji zagotovili cenejše financiranje na mednarodnem trgu. Po takšni rešitvi bi lahko investitorji z jamstvi države (ali, denimo v Nemčiji, z jamstvi državne razvojne banke) kupovali grške obveznice in tako zadolženi državi omogočili cenejše financiranje.

Vir:Delo.si

Ženeva - Danes se za novinarje s predstavitvijo večine novosti začenja prvi dan avtomobilske razstave v Ženevi, ki je glede na svojo pestro vsebino morda najpomembnejša tovrstna prireditev letošnjega leta. Za razliko od nekaterih drugih največjih svetovnih salonov so v prizorišču Palexpo letos prisotni vsi proizvajalci, ki prikazujejo res veliko za proizvodnjo pripravljenih novosti. Te bodo na voljo v različnih tržnih razredih, med enoprostorci so npr. povsem novi ford (grand) C-max, mazda5 in volkswagen sharan, v še bolj množičnem nižjem in nižjem srednjem razredu se v Evropi prvič prikazuje novi "globalni" ford focus, podobno velja za naslednico Nissanove micre.

Čeprav nekateri menijo, da je velikim športnim terencem odbila zadnja ura, koncern Volkswagen prikazuje popolnoma nova modela vw touareg in porsche cayenne, ki sta prvič na voljo tudi s hibridnim pogonom. Športne terence ali njim podobne modelske križance predstavljajo tudi v manjših velikostnih razredih, kot je npr. mitsubishi ASX, kia sportage, pa nissan juke ali cenovno bolj dostopna dacia duster. V Ženevi pred začetkom pomladi nikoli ne manjka avtomobilov z odprto streho, med slednjimi je za nas vsekakor zanimiv renault wind, model z zložljivo streho, ki je pripravljen na osnovi modela twingo in ga bodo izdelovali v novomeškem Revozu.

Veliko je tudi novosti med premijskimi avtomobilskimi proizvajalci; med njimi je doslej najmanjši audi A1; Italijani stavijo na alfo giulietta kot zamenjavo alfe 147; popolnoma nov je BMW serije 5, za proizvodnjo je dokončan volvo S60, predstavljajo lexus CT-200H. Slednji bo tako kot Hondin CR-Z na voljo v hibridni motorni izvedbi, Toyota pa predstavlja hibridnega aurisa, s čimer bo seveda poskušala preusmeriti pozornost z velikega vpoklica, ki je zadnje tedne polnil medije. Avtomobilskim proizvajalcem kljub obilici novosti letos v Evropi ne bo lahko, saj se zaradi povratnih učinkov lanskih vladnih spodbujevalnih shem letos napoveduje vsaj 10-odstotni padec prodaje.

Vir:Delo.si

Sarajevo - V zadnjem trenutku oziroma točno 24 ur pred iztekom roka, ki sta ga vodstvu BiH postavila Mednarodni denarni sklad in Svetovna banka, je parlament Federacije BiH potrdil zakone, s katerimi se bodo zmanjšale pravice do prejemkov demobiliziranim vojakom, vojaškim vojnim invalidom, družinam padlih borcev in imetnikom visokih vojaških priznanj. Za okoli deset odstotkov so se zmanjšali tudi prejemki vseh, katerih plače financirajo iz državnega proračuna. Ti ukrepi so izzvali hudo nezadovoljstvo in napovedi splošnih stavk. Dejstvo pa je, da tudi pred sprejetjem omenjenih ukrepov v državi skorajda ni bilo dneva brez stavk ali cestnih zapor. Država se je znašla v do zdaj najhujši politični krizi.

Okoli 300 odpuščenih delavcev družbe Granit iz Konjica že nekaj dni za nekaj ur ustavi promet na magistralni cesti Sarajevo-Mostar. Zveza sindikatov BiH, ki deluje na območju Federacije BiH, je po tem, ko je med sprejemanjem novih restriktivnih zakonov pred poslopjem parlamenta stavkalo več kot 2000 ljudi, za marec napovedala splošno stavko vseh zaposlenih z obrazložitvijo, da vlada Federacije BiH in delodajalci kršijo zakone o delavskih pravicah. Zaradi istih razlogov je za marec splošno stavko napovedal tudi Sindikat Republike srbske. Res pa je, da bodo vse grožnje državnemu vodstvu z državljansko nepokorščino naredile manj škode, kot bi jo lahko utrpela država, če parlament ne bi izpolnil pogojev Mednarodnega denarnega sklada za dodelitev drugega obroka premostitvenega posojila v znesku 124 milijonov mark. S tem so bila deblokirana posojila Svetovne banke v znesku 111 milijonov dolarjev in sredstva evropske komisije v znesku 100 milijonov evrov. Če ne bi izpolnili zahtev Mednarodnega denarnega sklada, bi Bosna in Hercegovina bankrotirala. Z rebalansom proračuna države in proračunov obeh entitet bi se morali prejemki vseh proračunskih porabnikov zmanjšati za več kot 30 odstotkov, vprašljivo pa bi postalo tudi redno izplačevanje pokojnin.

Seveda pa se bo država kljub tem finančnim injekcijam še naprej bojevala z revščino. Zadolženost prebivalstva je bila že pred izbruhom globalne gospodarske krize izjemno velika: 30 odstotkov prihodka 59 odstotkov zaposlenih je šlo za poravnavo dolgov, preostali pa so imeli okoli 20-odstotne prepovedi na plače. Ob koncu lanskega leta je znašala splošna zadolženost prebivalstva 3,1 milijarde evrov, devizne rezerve centralne banke BiH pa so se januarja zmanjšale na 200 milijonov mark. V poročilu Svetovne banke o revščini v BiH je med drugim navedeno, da se bo tudi v prihodnje nadaljevalo okoli dvoodstotno naraščanje revščine, in to zaradi pričakovanega znižanja dohodka za štiri odstotke in prezadolženosti. Marco Mantovanelli, vodja urada Svetovne banke za BiH, med drugim ugotavlja, da je imela država tudi v preteklih letih visoko stopnjo revščine in okoli 40-odstotno brezposelnost. Lani so v BiH odpustili okoli 63.000 delavcev. Samo januarja je v Republiki srbski ostalo brez dela 2500 delavcev, skupno število brezposelnih pa se je povečalo na 147.000 ljudi. Po podatkih Agencije za statistiko BiH je bilo decembra v BiH 686.000 zaposlenih in 510.000 brezposelnih. Posledice globalne finančne krize so bile za BiH uničujoče. Sicer pa so v BiH še zlasti zaskrbljeni zaradi vračanja vse več delavcev, ki so dobili odpovedi delovnih mest v državah EU. Še posebno veliko delavcev se v tem času vrača iz Slovenije.

Vir:Delo.si

Indeks proizvodnih dejavnosti Inštituta za upravljanje s ponudbo je januarja dosegel vrednost 58,4 točke, februarja pa nazadoval na 56,5 točke, vendar vsaka vrednost nad 50 pomeni rast. Indeks zaposlovanja je sicer porasel s 53,3 na 56,1 točke, indeks novih naročil pa nazadoval s 65,9 na 59,5 točke.

Ameriško ministrstvo za trgovino je medtem v ponedeljek sporočilo, da je poraba za nove gradnje januarja v primerjavi z decembrom lani nazadovala za 0,6 odstotke na letno prilagojeno raven 884,12 milijarde dolarjev, kar je za 11,5 odstotka nižje kot januarja 2009. Vendar pa je poraba za stanovanjske gradnje januarja letos porasla za 1,3 odstotka, kar je še vedno za 6,4 odstotka nižje kot januarja lani.

Američani so januarja letos porabili za 0,5 odstotka več denarja kot decembra lani, osebni dohodki pa so se v tem času povečali le za 0,1 odstotka. Čeprav so se plače v zasebnem sektorju na letni ravni povišale za 16,1 milijarde dolarjev, pa so osebni dohodki, kamor spadajo tudi zvezne pokojnine, rasli počasneje. Upokojenci januarja niso dobili dodatnih sredstev zaradi inflacije, ki je ni. V celotnem letu 2009 pa so osebni dohodki glede na leto 2008 padli za 1,7 odstotka, kar je najslabše vse od leta 1938, ko so padli za 7,7 odstotka.

Vir:Dnevnik.si

Domači milijonar je srbski vladi nedavno ponudil prevzem nacionalnega letalskega prevoznika Jat Airways. Investitor je vladi ponudil nakup 51-odstotnega lastniškega deleža v letalski družbi, preostalih 49 odstotkov bi zadržala vlada. V primeru uspešno sklenjenega posla bi se družba preimenovala v Jat Airlines, srbska vlada pa bi nanjo prenesla obstoječe premoženje ter 23,5 milijona evrov vreden dogovor o nakupu letal proizvajalca Airbus.

V prihodnje pa bi v družbo vlagal le še večinski partner, navedbe neimenovanega vladnega vira povzema Blic. Bodoči kupec bi sicer iz obstoječe flote izgubaškega Jat Airwaysa obdržal le eno letalo, kupil pa bi 10 novih. Prevzel bi tudi dogovorjeno število zaposlenih, in sicer tiste, za katere bi presodil, da so primerno usposobljeni. Jat Airways trenutno razpolaga s 15 letali, katerih povprečna starost presega 20 let.

V uporabi jih je samo 10. Družba je lani zabeležila 15 milijonov evrov izgube. V kolikor bi bil dogovor med vlado in skrivnostnim investitorjem sklenjen, bi nova družba začela z delovanjem marca prihodnje leto. Če do takrat še ne bi uspeli kupiti novih letal, bi začetek poslovanja prestavili, dokler letala ne bi bila na domačem letališču.

Vir:Dnevnik.si

Podjetje Coca-Cola bo v poslu dobilo v last severnoameriške polnilnice družbe Coca-Cola Enterprises. Ko bo transakcija zaključena, bo Coca-Cola neposredno nadzirala več kot 90 odstotkov polnilnih zmogljivosti za svoje proizvode v Severni Ameriki, so zapisali na spletni strani družbe. V zameno bo Coca-Cola družbi Coca-Cola Enterprises prepustila svoj 34-odstotni delež, ki ga trenutno ima v družbi za polnjenje. Njegova vrednost je ocenjena na 3,4 milijarde dolarjev.

Coca-Cola bo prevzela tudi dolgove severnoameriške podružnice družbe Coca-Cola Enterprises v višini 8,88 milijarde dolarjev, vso njeno premoženje in obveznosti. V ločenem poslu bo Coca-Cola Enterprises od Coca-Cole za 882 milijonov dolarjev odkupila njene polnilne zmogljivosti na Norveškem in Švedskem, zagotovila pa si bo tudi možnost nakupa Coca-Colinega 83-odstotnega lastniškega deleža v nemških polnilnicah v prihodnjih treh letih.

S to potezo je Coca-Cola sledila zgledu svojega konkurenta, družbe Pepsi, ki je avgusta napovedala, da bo kupila dve največji družbi za polnjenje njenih pijač. Vrednost posla, ki naj bi bil kmalu zaključen, znaša 7,8 milijarde dolarjev, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Z nakupom polnilnic naj bi si proizvajalca pijač zagotovila prihranke ter večjo fleksibilnost pri prilagajanju povpraševanju, ki se na trgu hitro spreminja. Tudi v ZDA namreč upada povpraševanje po gaziranih pijačah, vse več ljudi pa se odloča za vode in čaje, še piše AP.

Vir:Dnevnik.si

Gospodarstvo EU postopno okreva, a negotovost, ki spremlja projekcije, ostaja velika, je ob predstavitvi napovedi poudaril novi evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn. Tudi napovedi za inflacijo ostajajo podobne, kot so bile novembra lani. Komisija EU napoveduje 1,4-odstotno inflacijo, območju evra pa 1,1-odstotno, medtem ko so bile novembra lani napovedi 1,3-odstotna oziroma 1,1-odstotna inflacija. Evropska komisija gospodarsko napoved objavi štirikrat na leto. Spomladanska in jesenska napoved, običajno objavljeni maja in novembra, vključujeta podatke za EU in območje evra ter vse države članice.

Vmesni napovedi, običajno objavljeni februarja in septembra, pa ob EU in območju evra le še največje članice. Vmesna gospodarska napoved vključuje sedem članic unije: Nemčijo, Francijo, Veliko Britanijo, Italijo, Španijo, Nizozemsko in Poljsko, ki predstavljajo z vidika nominalnega bruto domačega proizvoda 80 odstotkov EU in skoraj 85 odstotkov območja evra. Gospodarsko razpoloženje v EU februarja brez občutnega izboljšanja Gospodarska klima v območju evra in v celotni EU se februarja po desetih mesecih stalnega izboljševanja prvič ni občutno izboljšala. Vrednost kazalnika gospodarskega razpoloženja (ESI) se je v EU zvišala za 0,2 točke na 97,4 točke, v območju evra pa upadla za 0,1 točke na 95,9 točke.

V Sloveniji se je vrednost ESI zmanjšala za 1,9 točke. Kazalnik gospodarskega razpoloženja se je v obeh območjih po skoraj letu dni izboljševanja približal dolgoletnemu povprečju, potem ko je marca lani dosegel najnižjo vrednost od začetka meritev leta 1985. Vrednost ESI, ki opisuje splošno gospodarsko dejavnost, se je februarja v primerjavi z januarjem v EU zvišala za 0,2 točke na 97,4 točke, v območju evra pa znižala za 0,1 točke na 95,9 točke. Decembra lani sta se vrednosti indeksa okrepili za 2,2 oz. 1,9 točke.

V območju evra se je najbolj okrepilo zaupanje v sektorju storitev (za dve točki). V industriji se je izboljšalo za točko, nespremenjeno pa je ostalo v gradbeništvu. Razpoloženje med potrošniki se je poslabšalo za točko, v sektorju trgovine na drobno pa za štiri točke. V celotni uniji se je vrednost ESI za dve točki dvignila v sektorju storitev in v gradbeništvu, nespremenjena pa je ostala v industriji. Razpoloženje se je za točko pokvarilo med potrošniki, za dve točki pa je bil ESI nižji v sektorju trgovine na drobno. ESI se je sicer vsaj malenkost zvišal v večini držav EU, razpoloženje pa se je najbolj poslabšalo v Grčiji (3,7 točke), ki se je znašla v resni gospodarski in javnofinančni krizi.

Po velikosti padca so sledile Francija in Slovenija (1,9 točke), Italija (1,7 točke), Portugalska (1,6 točke), Litva (1,2 točke) in Bolgarija (0,3 točke). Med ostalimi gospodarsko pomembnejšimi članicami se je ESI februarja v primerjavi z januarjem najbolj popravila na Poljskem (4,2 točke), medtem ko je bilo izboljšanje manj izrazito v Španiji (1,1 točke), Nemčiji in na Nizozemskem (0,9 točke). V Veliki Britaniji je vrednost ESI ostala skoraj nespremenjena (+0,1 točke). Tako v EU kot v evrskem območju se je kazalec zaupanja v sektorju finančnih storitev, ki sicer ni del ESI, ustalil približno na ravneh pred izbruhom svetovne finančne krize. V območju evra se je njegova vrednost okrepila za dve točki na 21 točk, v sedemindvajseterici kot celoti pa je ostala nespremenjena pri 17 točkah. Kot omenjeno, se je vrednost ESI v Sloveniji februarja v primerjavi z januarjem znižala za 1,9 točke, z 92,3 na 90,4 točke. Januarja se je gospodarsko razpoloženje v Sloveniji sicer izboljšalo s 87,6 na 92,3 točke.

ESI sicer od maja lani beleži trend rasti, a vmes se je julija, oktobra, decembra in sedaj februarja njegova vrednost tudi znižala. Najbolj, za tri točke, se je v Sloveniji februarja poslabšalo razpoloženje v sektorju industrije (-tri točke). Za dve točki je vrednost ESI padla v gradbeništvu in storitvah, za točko pa v sektorju trgovine na drobno. Razpoloženje se je popravilo le med potrošniki (za točko). Že enajstič zapored pa se je popravil kazalnik poslovne klime (BCI) v območju evra. BCI, ki temelji na rezultatih ankete o stanju in pričakovanjih v industrijskem sektorju, se je februarja zvišal z minus 1,13 na minus 0,98 točke. Vrednost BCI je tako precej nad ravnijo iz julija leta 1993, ko je beležil najnižje vrednosti pred sedanjo krizo. Po navedbah Evropske komisije pa dejstvo, da kljub izboljšanju BCI vztraja na sorazmerno nizki ravni, potrjuje pričakovanja, da bodo statistični podatki o industrijski proizvodnji januarja še vedno prikazali znižanje obsega proizvodnje na letni ravni.

Vir:Dnevnik.si