Devet bank je dogovor z vlado podpisalo v nedeljo zvečer, denar, ki bo namenjen odkupu delnic bank, pa bo nakazan v tem tednu, je za televizijsko mrežo CNBC napovedal David Nason z ameriškega finančnega ministrstva. Sredstva bodo namenjena izboljšanju njihovih bilanc, da bodo lahko začele z običajno posojilno dejavnostjo, poroča AP.

Devet največjih ameriških bank - Citigroup, JPMorgan Chase, Bank of America, Goldman Sachs, Morgan Stanley, Wells Fargo, Bank of New York Mellon, State Street in Merrill Lynch - bo dobilo polovico od načrtovanih 250 milijard dolarjev, ki jih bo v okviru načrta za reševanje finančne krize ameriška vlada namenila za nakup delnic bank. Do zamika, kongres je načrt potrdil 3. oktobra, je prišlo zaradi usklajevanj o podrobnostih nakupov.

Finančno ministrstvo je tudi v dogovorih z večjimi regionalnimi bankami za nakup delnic v vrednosti preostalih 125 milijard dolarjev, kar naj bi storilo do konca leta.

Ena teh bank, KeyCorp, je danes sporočila, da bo v ta namen izdala za 2,5 milijarde dolarjev novih delnic. Druga regionalna banka, PNC Financial Services Group, je v petek naznanila, da prevzema banko National City. Gre za prvi primer, da bo kakšna banka s denarjem, ki ga pričakuje od vlade, prevzela drugo banko. PNC v okviru načrta pričakuje 7,7 milijarde dolarjev injekcije.

Finančno ministrstvo je dalo zeleno luč za tovrstne poteze - da močnejše banke s pomočjo teh sredstev prevzemajo šibkejše banke -, s čimer pa je izzvala kritike, da vlada ne bi smela financirati konsolidacije bančnega sektorja.

ECB je v luči finančne krize že osmega oktobra v usklajeni akciji z ameriško, britansko, kanadsko, švicarsko in švedsko centralno banko znižala ključno obrestno mero za območje evra s 4,25 na 3,75 odstotka, potem ko jo je na rednem mesečnem zasedanju Sveta ECB drugega oktobra pustila nespremenjeno.

V luči dejstva, da se pretresi na finančnih trgih vse bolj odražajo tudi v realnem gospodarstvu, številne članice območja z evrom pa so na robu recesije, se je ECB vse bolj osredotočila na spremembe monetarne politike v prid spodbujanja gospodarske dejavnosti.

"Nismo spremenili našega osnovnega mandata, ki je zagotavljanje srednjeročne cenovne stabilnosti, a ECB je v položaju, da zniža obrestne mere, ne da bi okrepila srednjeročne inflacijske pritiske," je že prejšnji teden poudaril član izvršnega odbora ECB Jose Manuel Gonzales-Paramo.
Trichet je njegove besede danes ponovil. "ECB je oktobra znižala obrestne mere, ker je ocenila, da so se negativni pritiski na srednjeročno cenovno stabilnost zmanjšali," je po poročanju ameriške tiskovne agencije AP poudaril predsednik ECB. Umiritev pritiskov je pripisal padcu cen surovin, še posebej nafte, in zmanjšanju povpraševanja.

Trichet je pri tem pripomnil, da znižanje ključne obrestne mere za območje z evrom na novembrskem zasedanju Sveta ECB "ni gotovo, je pa možno".

"Vse naše odločitve temeljijo na našem primarnem cilju - cenovni stabilnosti. Vsaka nova usmeritev monetarne politike, za katero bi se lahko odločili na naslednjem zasedanju, nam mora dovoljevati, da tristodvajset milijonom sodržavljanov lahko zagotovimo 'lahko zaupate v stabilnost cen'," je pojasnil. V skladu s ciljem ECB naj inflacija na srednji rok ne bi presegla dveh odstotkov.

Gospodarski obeti

Glede gospodarskih obetov za evrsko območje je Trichet pripomnil, da napovedi niso pomirjujoče, globalna kriza pa predstavlja po njegovem prepričanju obdobje silovitih pretresov, ki so posledica poudarjene tržne korekcije.

O umirjanju inflacijskih pritiskov med drugim pričajo tudi danes objavljeni podatki o upočasnjevanju rasti monetarnega agregata M3, ki meri količino denarja v obtoku in predstavlja kazalec srednjeročne inflacije. Agregat M3 vključuje gotovino v obtoku in vpogledne vloge, vloge z dogovorjeno zapadlostjo do dveh let in vloge na odpoklic do treh mesecev ter dolžniške vrednostne papirje z zapadlostjo do dveh let.

Rast M3 je tako med januarjem in septembrom na letni ravni znašala 8,9 odstotka, medtem ko je bila med januarjem in avgustom še pri 9,2 odstotka. Skupna rast posojil zasebnemu sektorju pa se je v septembru v primerjavi z avgustom znižala z 8,8 na 8,5 odstotka. Obseg vezanih vlog se je septembra v primerjavi z avgustom povečal za nekaj več kot en odstotek.

Po mnenju analitikov podatki že pričajo o zaostrovanju razmer na finančnih trgih in govorijo v prid vnovičnemu znižanju obrestnih mer s strani ECB.

Odločitve o višini obrestnih mer ECB namreč v skladu s svojo strategijo monetarne politike sprejema glede na analizo podatkov iz dveh stebrov: realnega - sem spadata inflacija in gospodarska rast - ter monetarnega, ki vključuje analizo rasti posojil in denarja v obtoku.

Vir: www.dnevnik.si

V težavah se je znašla druga največja kuvajtska banka Gulf Bank, in sicer zaradi izgub, povezanih z izvedenimi finančnimi instrumenti, čemur je botroval padec vrednosti evra v primerjavi z dolarjem, so pojasnili v kuvajtski centralni banki.

Težave banke so pognale tečaje delnic v strmoglavo padanje, trgovci z vrednostnimi papirji pa so se odločili za proteste, v katerih od vlade zahtevajo zaščito borze in posrednikov

Centralna banka pri tem v nedeljo ni navedla, za kolikšne izgube gre, je pa zato takoj začasno zaustavila trgovanje z delnicami omenjene banke. Hkrati je zagotovila, da podpira banko in v celoti jamči za njene vloge. Poslovanje banke naj bi tako tudi vnaprej potekalo nemoteno.

Poleg tega bo centralna banka v Gulf Bank poslala nadzornika, ki naj bi okrepil notranje kontrole z nadzorom bankinega upravljanja finančnih, deviznih in borznih dejavnosti. Naročila je tudi preiskavo spornih poslov, da bi ugotovila njihov obseg in odgovorne zanje.

Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP se je vrednost 159-litrskega soda zahodnoteksaške lahke nafte z decembrskim dobavnim rokom med trgovanjem na newyorški blagovni borzi znižala na 61,30 dolarja, kar je raven, ki je bila nazadnje zabeležena maja lani. Za severnomorsko nafto vrste brent pa je bilo treba v Londonu odšteti 59,02 dolarja, kar je najnižja vrednost po februarju 2007.

Evro je v primerjavi z dolarjem danes zabeležil najnižjo vrednost po 26. aprilu 2006; za evro je bilo treba odšteti 1,2334 dolarja. Okrepljeni dolar bi po mnenju analitikov lahko vplival tudi na nižjo ceno nafte.

Potem ko je indeks Nikkei na tokijski borzi danes izgubil 6,36 odstotka vrednosti ter trgovanje končal na najnižji ravni po letu 1982, je enako razpoloženje čutiti tudi na evropskih borzah. Proti koncu trgovanja je v Londonu indeks FTSE 100 izgubil 2,24 odstotka vrednosti. Indeks DAX na frankfurtski borzi se je znižal za tri odstotke, indeks CAC 40 v Parizu za 4,08 odstotka, indeks Mibtel v Milanu za 3,42 odstotka in indeks ATX na dunajski borzi za 8,11 odstotka.

Indeks Crobex na zagrebški borzi se je znižal za 4,97 odstotka in indeks BUX v Budimpešti za 9,78 odstotka.

Tudi tečaji delnic v Beogradu so se krepko znižali. Delniški indeks Belex-15 je ob koncu trgovanja potonil za 6,77 odstotka in tako zabeležil najnižjo vrednost v zgodovini. Od začetka leta je indeks zaradi političnih in gospodarskih negotovostih ter svetovne finančne krize izgubil že 69,68 odstotka. Srbska centralna banka je danes sporočila, da je dinar v primerjavi z evrov padel na najnižjo vrednost letos; za evro je bilo treba odšteti 83,97 dinarjev.

V centralni banki tudi poudarjajo, "da bodo stabilnost kune vzdrževali z vsem razpoložljivimi instrumenti monetarne in tečajne politike".

Kot poroča nemška tiskovna agencija dpa, so po Merlovih besedah že potekali prvi pogovori z zainteresiranimi bankami o "možnostih, ki jih sklad ponuja". Imen bank ni želel razkriti, prepričan pa je, da bo sklad omogočil stabilizacijo finančnega sistema.

Po doslej znanih podatkih naj bi na pomoč iz sklada čakale tri deželne banke: poleg bavarske BayernLB še WestLB in HSH Nordbank. Večje zasebne kreditne ustanove za zdaj še niso nakazale, da potrebujejo svež kapital iz državne blagajne.

Sklad, katerega ustanovitev so izglasovali v bundestagu, ima za državna jamstva za kredite bank na voljo 400 milijard evrov, še 80 milijard evrov pa za morebitne kapitalske injekcije ali odkup slabih posojil. Dodelitvi pomoči, ki jih bo predlagalo vodstva sklada, bo končno zeleno luč prižgalo finančno ministrstvo. Sklad ima 21 uslužbencev, ki prihajajo predvsem iz nemške centralne banke.

Britanska in švicarska centralna banka sta tako danes ponudili po običajnih 10 milijard dolarjev sredstev za zagotavljanje likvidnosti.

ECB pa je danes najavila 12 milijard evrov vreden dogovor za zamenjavo valut oziroma t.i. swap posel z dansko centralno banko. Dogovor bo po pojasnilih ECB v veljavi, dokler bo potreben.

S tem dogovorom naj bi Danski, katere valuta - krona - je vezana na evro, olajšali dostop do evrov in znižali menjalni tečaj za evre na Danskem.

V primerjavi s septembrom so bile oktobrske cene življenjskih potrebščin na Islandiji, ki se bori z negativnimi vplivi svetovne finančne krize na njeno gospodarstvo, višje za nekaj več kot dva odstotka.
Močno so se na letni ravni podražile zlasti letalske storitve, poleg tega pa tudi luksuzni izdelki, kot so televizorji in DVD-predvajalniki. Hrana in pijače so dražji za nekaj več kot štiri odstotke, oblačila in obutev pa za približno pet odstotka.

Pač pa se je zaradi finančne krize tako rekoč ustavila prodaja avtomobilov, zaradi česar statistiki v tem mesecu v merjenje cen niso vključili oktobrskih sprememb kataloških cen novih avtomobilov.

Nekdaj cvetoči islandski finančni sektor, glavni steber njihovega gospodarstva, se je pred kratkim sesedel pod težo svetovne posojilne krize, zaradi česar je bila islandska vlada primorana v prevzem največjih domačih bank, domača valuta pa je strmoglavila.

Islandija, do nedavnega ena najbogatejših držav na svetu, je sicer v zadnjih letih v povprečju beležila štiriodstotno gospodarsko rast. To je botrovalo razmeroma visoki inflaciji, lani je dosegla nekaj manj kot šest odstotkov. Islandska centralna banka je sicer trenutno primorana začasno opustiti boj proti inflaciji, saj je glavna prioriteta postaviti gospodarstvo nazaj na noge.

Vir: www.dnevnik.si