Ljubljana - Povprečna bruto plača je znašala 1499,23 evra oz. 4,7 odstotka več kot februarja in 5,2 odstotka več kot marca lani, je objavil državni statistični urad. "Zvišanje plač za marec 2010 lahko pripišemo zvišanju zakonsko določene minimalne plače in zvišanju povprečnega števila plačanih ur," so ob današnji objavi začasnih podatkov zapisali na statističnem uradu.

Število plačanih delovnih ur se je zvišalo za 10,8 odstotka na 175 ur. Povprečna mesečna bruto plača se je v primerjavi s februarjem višala v vseh dejavnostih, razen v dejavnostih zdravstvo in socialno varstvo (-0,3 odstotka) ter dejavnosti javne uprave in obrambe ter obvezne socialne varnosti (-1,6 odstotka).

Najbolj se je zvišala v predelovalnih dejavnostih (za 11,2 odstotka), sledile so dejavnosti kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo (8,3 odstotka), informacijske in komunikacijske dejavnosti (7,7 odstotka) in gradbeništvo (7,4 odstotka).

Povprečna bruto plača je bila višja v vseh statističnih regijah, najbolj v jugovzhodni Sloveniji (7,6 odstotka) in osrednjeslovenski statistični regiji (5,9 odstotka), najmanj pa v podravski statistični regiji (tri odstotke). V prvih treh mesecih je povprečna bruto plača znašala 1459,65 evra, kar je 3,7 odstotka več kot v enakem obdobju lani, povprečna neto plača pa 944,72 evra oz. 3,5 odstotka več kot v lanskem prvem trimesečju.

Vir:Delo.si

(Zapri)

Za nepremičnino v WTC ob ljubljanski obvoznici, ki se razprostira na 576 kvadratnih metrih, bo izklicna cena skupaj s pisarniško opremo znašala 1,218 milijona evrov. Za nepremičnino v pritličju WTC, kjer se nahaja Murina prodajalna na 312 kvadratnih metrih, pa bo izklicna cena znašala 712.000 evrov.

Poleg teh dveh nepremičnin bodo naprodaj tudi Murine nepremičnine v središču Ljubljane v skupni izmeri dobrih 700 kvadratnih metrov, nekaj stanovanj v Murski Soboti in Ljutomeru ter osebna in tovorna vozila. Po Đorđevićevih besedah se pripravljajo še druge dražbe, ki se bodo predvidoma izvedle do konca letošnjega leta. Naprodaj bodo še druge nepremičnine, med drugim celotni kompleks na nekdanji centralni lokaciji Mure v Murski Soboti, hčerinska podjetja, razne premičnine in blagovne znamke.

Pri tem bo hčerinsko podjetje Mura in partnerji, na katero je bilo v minulem letu preneseno tako imenovano zdravo jedro Mure, naprodaj zadnje. Đorđević razlaga, da je po oceni pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetij Mura in partnerji brez premoženja (se pravi kot pravna oseba) vredno od 350.000 do 412.000 evrov. "Upoštevajoč stroje in nepremičnine, od katerih jih je 70 odstotkov v lasti Mure, d. d., pa bi bila Mura in partnerji kot zaključena celota lahko prodana za okoli dva milijona evrov," pravi Đorđević.

Dodaja, da bodo pri prodaji podjetja Mura in partnerji zelo pazljivi, saj želijo zagotoviti nadaljevanje proizvodnje in delo za 1200 delavcev, kolikor jih je zdaj zaposlenih v tem podjetju.

Vir:Dnevnik.si

(Zapri)

Poziv za nakup italijanske skupine za belo tehniko Antonio Merloni je stečajni upravitelj objavil že julija lani. V njegov okvir sodita še družbi Ardo in Tecnogas, Asko pa je v skupini od leta 2000, ko ga je prevzel Merloni.

Članica uprave za finance Gorenja Mirjana Dimc Perko je za Finance potrdila, da je Gorenje tik pred tem, da kupi "proizvajalca pralne tehnike visokega cenovnega razreda." "Res se dogovarjamo, a pogovori še niso končani. Več vam ne vem povedati," pa je za Finance v torek dejala predstavnica za odnose z javnostjo Aska Lotta Walngdahl.

Za STA pa so v Gorenju povedali, da skrbno spremljajo razmere in igralce v panogi gospodinjskih aparatov ter preučujejo več tarč. "Postopki so v različnih fazah. Da pa ne bi ogrozili izvedbe poslov, podrobnosti postopkov v izvedbi projektov potencialnih prevzemov kot tudi imen do realizacije prevzemov ne bomo komentirali," so še dejali v Gorenju.

V velenjski družbi so še poudarili, da so že v strateškem načrtu v začetku leta kot tudi v obrazložitvi sklepa o dokapitalizaciji objavili, da bi izdaja novih delnic in priliv novega denarja Gorenju omogočila, da pravočasno investira v razvoj novih izdelkov in storitev, morebitne prevzeme potencialnih prevzemnih tarč, prestrukturiranje ter investicije na področju izdelkov za dom ter divizije Ekologije, energetike in storitev.

Vir:Dnevnik.si

(Zapri)

Novo mesto - Čisti dobiček skupine je znašal dobrih 47 milijonov evrov, kar je za sedem odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju.

Kot je na današnji novinarski konferenci v Novem mestu, na kateri so predstavili rezultate skupine in družbe Krka, povedal prvi mož Krke Jože Colarič, je skupina Krka dosegla prodajo v vrednosti 246,1 milijona evrov, kar je za 0,9 milijona evrov več kot v enakem lanskem obdobju, na trgih zunaj Slovenije pa so ustvarili devet desetin celotne prodaje.

Prodaja družbe Krka, ki je znašala 231,4 milijona evrov, je bila od lanske večja za 15,2 milijona evrov oziroma za sedem odstotkov, tekoče poslovanje skupine pa poteka skladno z letnim načrtom, je dejal.

Vir:Delo.si

(Zapri)

Ljubljana - Predsednik vlade Borut Pahor je na Avenijo trajnostne energetike v Termoelektrarni toplarni Ljubljana nekoliko zamudil, ker se je »po telefonu pogovarjal z generalnim sekretarjem OECD Gurrio«. »Nisem povsem brez skrbi zaradi te odločitve. Z generalnim sekretarjem se pogovarjava o najboljših možnih rešitvah, da ne bo zastojev v državnem svetu in tudi evropskem svetu. OECD je še zadnja ustanova, s katero zaokrožujemo ambient Slovenije med najboljšimi. S tem bomo dvignili bonitetno zaupanje v našo državo,« je dejal Pahor.

»Ta včlanitev je v tem trenutku izjemno pomembna zlasti zaradi mednarodnih finančnih in gospodarskih okoliščin, ki so za Slovenijo dodatni varnostni ventil. To je dejansko okrepitev Slovenije kot majhne odprte ekonomije,« je povedal minister za razvoj Mitja Gaspari. Zaplet z zakonom o upravljanju kapitalskih naložb po njegovem mnenju kaže na nerazumevanje osnovnih postulatov OECD, torej jasnost in preglednost pri upravljanju državnega premoženja. »To je korak naprej pri upravljanju tega premoženja, in ne obratno,« je poudaril Gaspari.

Finančni minister Franc Križanič je članstvo Slovenije v OECD označil za pomembno, in sicer zaradi prilagajanja najvišjim možnim standardom delovanja tržnih gospodarstev, pridobivanja informacij in ugleda na kapitalskih trgih. »Že naša kandidatura za članstvo nam je v krizi pomagala k ugledu, da smo lahko sorazmerno hitro ponovno stopili nazaj na kapitalski trg,« je dodal minister.

Minister za gospodarstvo Matej Lahovnik povabila v OECD ne vidi le kot cilj, ampak kot sredstvo za dosego cilja. »Če je naš cilj, da se prebijemo med najbolj razvite, nam bo praksa OECD pri tem pomagala.« Lahovnik pričakuje, da bo s tem članstvom zrasel ugled Slovenije v očeh tujih vlagateljev, da se bo izboljšala boniteta države in da nam bo to pomagalo izboljšati korporacijsko upravljanje podjetij.

Tudi prepoznavnost

Tudi v Gospodarski zbornici Slovenije so zadovoljni, da je naša država prejela uradno povabilo OECD. »To je dokaz in priznanje Sloveniji, da nam je uspelo izpolniti visoke standarde na področju mednarodnega poslovanja, finančnih transakcij, upravljanja podjetij, izboljšave na področju delovanja javne uprave idr.,« je izjavil generalni direktor Samo Hribar Milič. Dodal je, da nas čaka še dokončanje nove zakonske regulative glede upravljanja vladnih naložb. V GZS pričakujejo, da se bo s članstvom v tem elitnem klubu Sloveniji pomembno dvignil tudi mednarodni gospodarski rating.

Dr. Marjan Svetličič s fakultete za družbene vede povabilo naši državi v OECD ocenjuje pozitivno, čeprav bi si želel, da bi Slovenija za vstop v elitni pariški klub prizadevala že kmalu po osamosvojitvi. »To je bil včasih zelo ekskluziven klub razvitih, ki se je zdaj že malo razširil, kljub temu pa si vsaka članica poveča ugled in prepoznavnost,« je dejal sogovornik, ki meni, da se zaradi tega naši državi lahko zmanjšajo tudi stroški financiranja in olajša dostop do posojil. Dodal je, da je država članica OECD sestavni del vseh njihovih analiz, napovedi in ocen, ki jih povzemajo veliki svetovni mediji, zaradi česar bo Slovenija postala bolj prepoznavna in vidna. »To lahko prinese tudi bolj dolgoročne gospodarske koristi, na primer pri tujih naložbah itn.« Svetličič je še poudaril, da je OECD tudi kreator številnih politik in kot članica bo Slovenija lahko vplivala nanje: »Pri povezanosti in medsebojni odvisnosti svetovnega gospodarstva in v kriznih pogojih pa je to še posebej pomembno.«
Vir:Delo.si (Zapri)

 

"Z ATVP, kamor sem naslovil pobudo, so me obvestili, da bodo postopek izpeljali po uradni dolžnosti. Prepričan sem, da banke delujejo nezakonito, zato bomo skušali doseči vračilo delnic ter s tem poplačilo upnikov in delničarjev," je včeraj za Dnevnik povedal stečajni upravitelj Infonda Holdinga Marko Zaman, ki mu je agencija po umiku nekdanjega pravnega zastopnika holdinga Roka Čeferina priznala vlogo stranke v postopku. Uvedbo postopka so potrdili tudi na ATVP, kjer podrobnejših pojasnil ne dajejo.

Začetek zgodbe sega v lanski avgust, ko je sedem domačih in ena tuja banka zaradi neporavnavanja obveznosti Infondu Holdingu, ki je bil takrat prek verige povezanih podjetij v lasti Boška Šrota, zaseglo 51 odstotkov delnic Pivovarne Laško in 24,4 odstotka delnic Mercatorja. Banke so deleže v obeh družbah zasegle v dobrih dveh tednih lanskega avgusta, pri čemer so jih nekatere skoraj hkrati prenesle na podjetja v njihovi lasti. Čeprav so v Infondu Holdingu bančni "rubež" skušali preprečiti z zahtevo za izdajo začasne odredbe in napovedjo odškodninskih tožb zoper banke, je družba, ki so ji bančne zaplembe po lastnih navedbah povzročile 145-milijonsko izgubo, že nekaj mesecev kasneje, natančneje decembra lani, končala v stečaju.

 

Po dostopnih informacijah je Zaman usklajenega delovanja "ovadil" vseh osem bank. Da nekatere med njimi dopuščajo možnost, da bi lahko zasežene delnice tudi izgubile, dokazuje podatek, da je Probanka v postopku stečaja v Infondu Holdingu prijavila "le" pogojno terjatev. Usklajenost bank tako v pivovarni kot v Mercatorju naj bi poleg skoraj hkratnih zasegov delnic, tako viri blizu ATVP, dokazoval nedavni dogovor med vodstvi treh domačih bank (NKBM, NLB in Abanke) glede dividendne politike v Mercatorju in lastništva v tej družbi ter glasovanje bank na lanski skupščini Pivovarne Laško (Mercator, odkar je v lasti bank, še ni izpeljal skupščine). Še dodaten "minus" za banke, ki so delnice uradno prodale, naj bi bilo dejstvo, da so te zasežene delnice dejansko zgolj prenesle na lastna podjetja.

Postopek ATVP bi lahko imel velike posledice na lastniška razmerja v pivovarni in Mercatorju. Če bo namreč agencija ugotovila, da so banke delovale usklajeno, bodo morale te bodisi deleže odprodati oziroma ob posledično uspešni tožbi na ničnost bančnih "prodaj" vrniti Infondu Holdingu bodisi objaviti prevzemno ponudbo za obe družbi. Če bodo banke delnice prodajale, bi to vsaj v primeru Pivovarne Laško, kjer banke presegajo prevzemni prag, pomenilo "sprostitev" skoraj polovice delnic te družbe, pri čemer bi bile banke zaradi morebitne odločbe ATVP v podrejenem položaju pri določanju cene. Če bi delnice prešle v last Infonda, kar je za zdaj malo verjetno, bi ta z njihovo kasnejšo prodajo poplačal del obveznosti do upnikov, med katerimi so največji upniki družbe iz kroga pivovarne.

Že v prihodnjih tednih čaka banke delo tudi z uradom za varstvo konkurence (UVK). Direktor Jani Soršak nam je namreč potrdil, da bodo morale banke v prihodnjih dveh mesecih pri uradu priglasiti lastniško koncentracijo v Laškem. "To morajo storiti v letu dni po zasegu delnic, pri čemer pred tem koncentracije ne smejo izvrševati. V nasprotnem primeru jih lahko kaznujemo tudi z globo v višini desetih odstotkov letnega prometa", je poudaril Soršak. Povedano preprosteje, banke bi se lahko znašle v težavah že, če so na skupščini pivovarne zadnji dan lanskega avgusta glasovale enako. To je sicer mogoče sklepati iz visokih odstotkov podpore, ki so jih delničarji naklonili posameznim sklepom, tudi o imenovanju nadzornikov, res pa je, da nobeden od njih ne izhaja iz vrst bankirjev.

Vir:Dnevnik.si

(Zapri)

"Vsebine pogovorov z gospodom Mehdornom ne bomo komentirali. Vsa vprašanja temeljijo na predpostavkah, ki naj bi bile povezane s temi pogovori," so na vrsto naših vprašanj o logističnem holdingu na kratko odgovorili na ministrstvu. Tako nismo dobili odgovora niti na vprašanje, ali minister Vlačič podpira omenjeni predlog, glede na to, da je v svojem programu ministrovanja poudaril Slovenijo kot logistično platformo. Brez komentarja so tudi v Luki Koper pod vodstvom Gregorja Veselka, saj da načrtov ne poznajo. Opredeliti se niso želeli niti do možnosti ustanovitve takšnega holdinga.

Ob tem velja spomniti, da je bil pred časom sprejet zakon o zagotavljanju virov za železniško infrastrukturo, ki kot vir opredeljuje tudi koncesijsko dajatev Luke Koper. Precej bolj gostobesedni so bili v Intereuropi. "Uprava družbe Intereuropa se je opredelila za vzpostavitev strateškega partnerstva znotraj obdobja 2010-2014. O konkretnih predlogih strateških partnerstev pa bo mogoče podati stališče, v kolikor bo Intereuropa vključena v morebitne razgovore glede vzpostavitve teh, kar velja tudi za morebitno vzpostavitev holdinga SŽ, Luke Koper in Intereurope," so dejali v družbi, ki jo vodi Ernest Gortan.

Dodajajo še, da sta cilja strateškega partnerstva krepitev tržne pozicije in nadaljnji razvoj osnovne dejavnosti koncerna Intereuropa, hkrati pa bi dokapitalizacija družbe prispevala k finančni stabilnosti. Prav tako pojasnil včeraj nismo uspeli pridobiti v kabinetu predsednika vlade Boruta Pahorja in na direkciji za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo, na čelu katere je prvi nadzornik SŽ Andrej Godec. Enako pa se je odzval tudi predsednik sveta delavcev SŽ Silvo Berdajs, ki bo dajal komentarje šele, ko bo z načrtom seznanjen. Mehdorn bo na obisku v Sloveniji po zadnjih znanih napovedih vnovič še ta mesec, ko se bo sestal tudi s predstavniki sindikatov SŽ, vendar natančen datum obiska ni znan.

Vir:Dnevnik.si

(Zapri)

V konzorciju bank, ki prodajajo delnice Mercatorja, so po izstopu NKBM in Abanke Vipa še Unicredit banka Slovenije (v lasti ima 8,01 odstotka Mercatorja), matična Unicredit (0,89 odstotka), Gorenjska banka (3,8 odstotka), Banka Koper (2,08 odstotka) in Hypo banka (2,01 odstotka). Kot je danes za STA pojasnil Marter, si omenjene banke prodajo Mercatorja še vedno želijo speljati do konca. "Trenutno se usklajujemo, kako bi zadevo speljali predvsem glede skrbnega pregleda Mercatorja.

Pred nakupom se namreč opravi skrbni pregled, kar pa je pri Mercatorju bolj zakomplicirano, ker je javna družba in nima navade razkrivati informacij, ki so potrebne pri skrbnem pregledu," je dejal. Banke se tako zdaj z Mercatorjem usklajujejo glede tega, kako omogočiti potencialnim investitorjem dostop do skrbnega pregleda Mercatorja. Bodo pa, tako Marter, prodajo verjetno podaljšale špekulacije glede Mercatorjeve namere o nakupu Merkurjevih trgovin. "Dokler se to ne razjasni, se bo težko kdorkoli odločil za nakup. Gre namreč za veliko transakcijo, s katero bo vsakdo težko nadaljeval, preden se vse zadeve ne razjasnijo," je zatrdil Marter.

Skupina banke se je prodaje delnic Mercatorja lotila že novembra lani. Banke so se oblikovale v konzorcij, ki je sprva štel šest članov, ki so za postopek prodaje zadolžili družbo Arkas, medtem ko sta NLB in Banka Celje postopek prodaje vodili sami, a sta z Arkasom koordinirali prodajne aktivnosti. Skupen delež vseh bank je znašal 36 odstotkov. Do 8. februarja je za nakup delnic Mercatorja prispelo osem nezavezujočih ponudb, imena ponudnikov pa za zdaj uradno niso znana. Nato sta se sredi februarja letos NLB in Banka Celje, ki imata skupaj v lasti 15 odstotkov delnic Mercatorja, odločili, da svojega deleža zaenkrat ne bosta prodali. Kot so takrat pojasnili v NLB, z elementi in pogoji prispelih ponudb niso bili zadovoljni.

Nato pa sta sredi marca iz konzorcija bank izstopili še NKBM in Abanka Vipa. Tako zdaj delež v Mercatorju prodajajo še Unicredit banka, Gorenjska banka, Banka Koper in Hypo banka, ki imajo skupaj slabih 17 odstotkov Mercatorja.

Vir:Dnevnik.si

(Zapri)