Atene - Grčija je na predvečer splošne stavke, ki bo v sredo najverjetneje močno ohromila življenje v državi, doživela nov udarec. Bonitetna agencija Fitch je znižala oceno dolgoročnega dolga štirih največjih grških bank z BBB+ na BBB, individualne ocene bank pa z B/C na C. Med razlogi navaja negativne posledice napovedanih bolečih gospodarskih reform.

Gre za banke z angleškimi nazivi National Bank of Greece, Alpha Bank, Efg Eurobank Ergasias in Piraeus Bank, obeti za njihovo bonitetno v prihodnosti pa so negativni. Kot poudarjajo v Fitchu, je razlog za njihovo odločitev skrb, da bosta že tako vse manjša kakovost premoženja teh bank in njihova vse nižja dobičkonosnost še bolj na udaru, ko bo Grčija začela izvajati napovedane korenite javnofinančne reforme.

Te je država pod pritiskom finančnih trgov in EU napovedala v programu stabilnosti za obdobje do 2013. Grčija namerava v skladu z napovedanimi ukrepi, med katere spadajo davčne reforme in javnofinančno varčevanje, javnofinančni primanjkljaj že leta 2012 znova znižati pod tri odstotke bruto domačega proizvoda (BDP), kolikor predvideva pakt o stabilnosti in rasti.

Grčija je namreč v velikih javnofinančnih težavah, med vzroki zanje pa ni zgolj svetovna gospodarska kriza, ampak tudi leta slabega upravljanja z javnimi financami in celo načrtnega prikrivanja dejanskih razmer v grških javnih blagajnah pred EU in svetom. Finančni trgi so, po mnenju nekaterih tudi pretirano in iracionalno, razmere v Grčiji ocenili kot grožnjo evru, zaradi česar je skupna evropska valuta izgubila na vrednosti, učinek težav Grčije pa se je delno razširil tudi na sposobnost zadolževanja nekaterih drugih članic evrskega območja.

V Fitchu se sedaj bojijo, da bodo napovedane reforme, ki naj bi pomenile resen rez z dosedanjo nedisciplinirano javnofinančno politiko v Grčiji, resno vplivale na realni sektor v državi. Na ta način se naj bi povečal delež slabih posojil, kar naj bi dodatno negativno vplivalo na poslovanje bank. Obenem so se omenjene ustanove v preteklih letih širile na trge jugovzhodne Evrope, ki pa so zaradi krize prav tako v velikih težavah. Današnja odločitev Fitcha je le še ena v nizu slabih novic, s katerimi se Grčija sooča v zadnjih tednih.

Napovedani varčevalni ukrepi so že povzročili tudi nasprotovanje sindikatov. Po stavkah carinikov in enodnevni opozorilni stavki v javnem sektorju Grčijo v sredo čaka enodnevna splošna stavka, h kateri je pozvala največja sindikalna konfederacija v zasebnem sektorju GSEE. S polnočjo naj bi se tako ustavil cestni, železniški in ladijski promet v državi, stavki pa naj bi se na tak ali drugačen način pridružili tudi šolniki, zdravniki, državni uradniki in sodniki.

 Kljub sindikalnim protestom pa javnomnenjske raziskave v grških medijih še vedno kažejo na večinsko podporo javnosti varčevalnim ukrepom socialistične vlade v Atenah. Javnost tudi meni, da socialni nemiri, po katerih je Grčija znana, v tem kriznem trenutku za državo niso primerni.

Vir:Delo.si

Če bi piloti danes še stavkali, bi v skladu z izrednim načrtom Lufthansa danes opravila 1000 letov, tako pa jih bo po poročanju nemške tiskovne agencije dpa nekaj več, a se delovanje prevoznika še zdaleč ne bo vrnilo v običajne tire.

V Lufthansi so nadaljnje motnje utemeljili z zapletenim delovanjem mreže tega velike evropske letalske družbe. Zaradi stavke je tako veliko letal obtičalo tam, kjer v skladu z načrtom ne bi smeli biti. Velika večina jih je še vedno parkiranih na obeh osrednjih Lufthansinih letališčih - v Frankfurtu in Münchnu. V družbi zagotavljajo, da jim bo uspelo normalno delovanje mreže vzpostaviti do petka. Lufthansin sindikat pilotov, ki je član nemškega sindikata pilotov Cockpit, se je v ponedeljek zvečer po pogovorih z vodstvom družbe odločil za prekinitev stavke, ki naj bi sicer trajala do četrtka.Piloti so se to odločili po večurnih pogajanjih, ki jih je nadzorovalo sodišče v Frankfurtu.

Za stavko se je medtem znova odločilo tudi kabinsko osebje britanskega nacionalnega prevoznika British Airways. Tokratno glasovanje sindikata Unite, ki združuje več kot 12.000 članov kabinskega osebja British Airways, ne bo imelo takšnih posledic kot podobna odločitev decembra, ko je sindikate napovedal 12-dnevno stavko v času božično-novoletnih praznikov, a je sodišče nato stavko prepovedalo.

Unite po pisanju britanskega časnika Financial Times sedaj ni določil natančnega datuma stavke, v sindikatu pa so izrazili tudi jasno pripravljenost za nadaljevanje pogajanj z vodstvom družbe glede načrtovanih varčevalnih ukrepov, ki jih je britanski prevoznik sprejel v luči kopičenja izgub zaradi slabih razmer na letalskem trgu. Vir:Dnevnik.si

Atene - "Letošnje leto bo zelo težko, saj časi niso ravno ugodni za potovanja," je povedal predsednik Združenja grških turističnih agencij Argiro Fili. Turizem je namreč najbolj donosna gospodarska panoga v Grčiji, letos pa ne bo trpela le zaradi svetovne gospodarske krize in dejstva, da ljudje pri potovanjih varčujejo, ampak tudi zaradi negativnega ugleda države, ki je bila minulo leto na robu bankrota.

Grčija se je tako zaradi strahu pred popolnim propadom turizma že odločila znižati cene aranžmajev, pa tudi hrane in ostalih storitev. Slovaški mediji špekulirajo, da bi se cene lahko spustile za okoli deset odstotkov, izključena pa ni niti možnost popustov za več kot 50 odstotkov.

Čehi so na nedavnem sejmu turizma v Pragi predlagali državam jadranske regije zamisel o skupnem 50-odstotnem znižanju cen, ki pa ni bila sprejeta z navdušenjem. Srbski minister za turizem Predrag Nenezić je ob tej priložnosti povedal, da oni sicer nameravajo znižati cene, a o 50 odstotkih noče niti slišati. "Grčija turistom v maju že nudi aranžmaje po ceni od pet do sedem evrov dnevno, kar je neumnost, a na ta način hočejo izgubiti čim manj gostov," je povedal Nenezić.

Vir:Delo.si

Hrvaško je danes okovala gospodarska kriza. Moramo se spoprijeti z dejstvom, da smo jo priznali prepozno in tako dopustili, da se razbohoti do meje, ki ogroža temeljne vrednote hrvaške družbe,« je v delu svojega umestitvenega govora, namenjenega gospodarskemu stanju v državi, po prisegi dejal novih hrvaški predsednik Ivo Josipović. Čeprav je bil načeloma prizanesljiv do vlade Jadranke Kosor - med drugim je dejal, da je kakovostno sodelovanje z vlado nujno za uspešnost njegovega in vladnega mandata - pa je med vrsticami ostro napadel stanje v državi, posledično torej tudi gospodarsko politiko vlade. Nov rekord brezposelnosti Posledice gospodarske krize na Hrvaškem v teh dneh merijo predvsem s številom brezposelnih.

Januarja je padla še ena psihološka meja, število brezposelnih oseb se je namreč dvignilo nad 300.000, samo januarja jih je brez službe ostalo več kakor 30.000, največ iz gradbeniškega, trgovinskega, predelovalnega sektorja. Natančno pred tremi leti je bilo brezposelnih 299.083 oseb, nato se je ta številka zmanjševala. Januarja letos je počilo s 309.562 brezposelnimi, analitiki pa že za prihodnji mesec napovedujejo najmanj 320.000 brezposelnih, torej povratek v leto 2003. »Obiskal sem celotno Hrvaško, stotine vasi in mest, srečal tisoče ljudi od katerih mnogi naporno delajo - in ne morejo živeti od svojega dela. Mnogi sploh nimajo zaposlitve. Mnogi so na robu preživetja. To se mora spremeniti,« je vlado opozoril Josipović.

Tudi ob tokratnih številkah so strokovnjaki na vlado naslovili številne apele in opozorila, naj se vendarle kaj premakne. Da naj se poveča neobdavčeni del plače in zmanjšajo prispevki, pa vse do tistih, da bo v bližnji prihodnosti brezposelnost odvisna predvsem od usode ladjedelnic in vprašanja, ali bo vlada vendarle krenila v reformo glomazne, neučinkovite in povrh vsega še dobro plačane javne uprave. Tisti najbolj pesimistični ekonomisti opozarjajo, da bo država, če te reforme ne bo, kmalu doživela grški scenarij. Hrvaško namreč najbolj obremenjujejo zdravstveni, šolski in državni sektor, ki obvladujejo najvišje odstotke BDP, koristi pa imajo državljani od teh izdatkov bore malo. Zarežite že v javni sektor! Eden najuglednejših hrvaških ekonomistov Damir Novotny je za Jutarnji list dejal, da državo čaka dolgoročna stagnacija in nadaljevanje padanja življenjskega standarda, če ne bo ostrih rezov v ogromni javni sektor.

Da bi ga preživljala, je vlada obremenila predvsem gospodarstvo, ki pa se je odzvalo z odpuščanjem delovne sile. Čeprav vladni vrh iz dneva v dan napoveduje ukrepe, ki bodo državo dvignili iz blata, konkretnejših potez, tako kakor v preteklosti, ni od nikoder. Šušlja se o ukinitvi kriznega davka, ki je imel za državne finance sicer kratkoročno dober učinek, vendar pa negativni učinki že prihajajo na plano - padec potrošnje in s tem manj DDV in trošarin. Novi davki, o katerih razmišlja vlada, pa mnogi že opisujejo kot »somrak osebne porabe«. V vladi pa, kakor da je vse v najlepšem redu. Ko se je začelo šušljati o ukinitvi kriznega davka, ukinjanju ničte stopnje DDV (za kruh, zdravila, knjige, mleko ...) in povečanje DDV na 24 ali celo 25 odstotokov, so vladne dame in možje vse lepo zanikali. Kakor tudi, da bo potreben rebalans proračuna.

Da kaj takega ni mogoče, je že povedal finančni minister Ivan Šuker in se pohvalil, da so januarja iz proračuna plačali prav vse, kar je bilo potrebno. Za ukinitev kriznega davka so se v zadnjih dneh zavzeli tudi premierkini svetovalci. Sandra Švaljek, direktorica ekonomskega inštituta, napoveduje nadaljevanje padcev v hrvaškem gospodarstvu in manj proračunskih prihodkov. Dodala je tudi, da je krizni davek po pričakovanjih deloval destimulativno na gospodarsko aktivnost in da je njegovo izvajanje le še povečalo delovanje recesije. Premierka je opozorila preslišala in pojasnila, da bo prva, ki bo zahtevala ukinitev kriznega davka, toda šele, ko bodo kazalci takšni, da bodo omogočali stabilnost javnih financ. Tudi gospodarstveniki opozarjajo, da je bil krizni davek sicer nujen, da pa že nekaj časa ne rešuje krize, temveč jo le poglablja, predvsem zaradi zmanjšane porabe. Pričakujejo razbremenitev realnega sektorja različnih davčnih in parafiskalnih dajatev in nove vladne ukrepe pri normalizaciji gospodarstva, vračanje rasti BDP in zaupanja potrošnikov.

Vir:Delo.si

Novembra lani je imelo območje skupne evropske valute na tekočem računu plačilne bilance po popravljenih podatkih ECB za 500 milijonov evrov primanjkljaja. Pri 1,9-milijardnem primanjkljaju gre za desezonirane in na delovne dni prilagojene podatke, medtem ko je po neprilagojenih podatkih šestnajsterica držav s skupno evropsko valuto zabeležila presežek v višini 9,4 milijarde evrov.

Po posameznih postavkah tekočega računa plačilne bilance je območje z evrom primanjkljaj zabeležilo pri tekočih transferih (5,2 milijarde evrov) na postavki dohodkov (1,7 milijarde), medtem ko je presežek beležila v blagovni menjavi (4,4 milijarde evrov) in v menjavi storitev (4,5 milijarde), na postavki dohodkov pa 1,6 milijarde evrov. Po prvih podatkih za celotno lansko leto je območje evra po prilagojenih podatkih zabeležilo za 59 milijard evrov primanjkljaja, kar znaša okoli 0,7 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP).

V letu 2008 je primanjkljaj znašal 140,6 milijarde evrov oz. 1,5 odstotka BDP šestnajsterice. Zmanjšanje primanjkljaja gre predvsem na račun dejstva, da je po 9,5-milijardnem primanjkljaju v blagovni menjavi v letu 2008 lani območje evra na tej postavki zabeležilo 34,7 milijarde evrov presežka, obenem pa se je zmanjšal tudi primanjkljaj na postavki dohodkov (s 73,8 na 32,9 milijarde evrov) in pri tekočih transferih (z 98,3 na 91,3 milijarde evrov). Presežek v storitveni menjavi se je medtem zmanjšal z 41 na 30,6 milijarde evrov.

Na finančnem računu je območje evra zabeležilo neto priliv portfeljskih naložb v višini 46 milijard evrov in odliv neposrednih naložb v višini dveh milijard evrov, kar pomeni, da je evrsko območje na obeh postavkah skupaj zabeležilo neto priliv v višini 44 milijard evrov. Neto odliv neposrednih naložb je predvsem posledica neto odliva drugega kapitala - predvsem posojil med podjetji (osem milijard evrov), neto tokovi lastniškega kapitala in reinvestiranega dobička pa so bili za šest milijard evrov v plusu.

Pri portfeljskih naložbah je bil neto priliv na področju dolžniških instrumentov 10 milijard, na področju lastniškega kapitala pa 36 milijard evrov. Tuji rezidenti so tako v večji meri kupovali kot prodajali tako dolžniške instrumente kot lastniški kapital območja evra. Na področju izvedenih finančnih instrumentov je evrsko območje zabeležilo neto priliv v višini treh milijard evrov, pri ostalih naložbah pa je neto odliv znašal 51 milijard evrov, od česar je 11 milijard odteklo iz centralnih bank območja evra, 68 milijard pa iz drugih finančnih ustanov.

Drugi sektorji so medtem zabeležili prilive v višini 42 milijard evrov. Rezervno premoženje evrskega območja (devizne in zlate rezerve, posebne pravice črpanja, rezervne pozicije pri Mednarodnem denarnem skladu in ostalo rezervno premoženje) je konec lanskega leta znašalo 462 milijard evrov.

Vir:Dnevnik.si

Washington - Vsaj glede brezposelnosti so napovedi sedaj malce boljše, saj so analitiki lani napovedovali, da bo ta letos presegla 10 odstotkov. Sicer pa se napoved Feda od lanskega novembra skoraj ni spreminjala. Bistvo ocene je, da bo potrebno še nekaj časa, da se gospodarstvo in trg delovne sile vrneta v normalno stanje, pri čemer naj bi "nekaj časa" pomenilo pet ali šest let.

Stopnja brezposelnosti naj bi se leta 2011 gibala med 8,2 in 8,5 odstotka, leta 2012 pa naj bi padla na med 6,6 do 7,5 odstotka. Za ZDA normalna stopnja naj bi bila okoli pet odstotkov. Gospodarska rast pa naj bi prihodnje leto znašala nekje med 3,4 in 4,5 odstotka. Za zdaj ne kaže, da bi se lahko posojilni pogoji hitro izboljšali in brez tega ter posledičnega potrošniškega in poslovnega zapravljanja oziroma vlaganja pravega okrevanja ne bo. V sredo je Fed objavil tudi zapiske z zadnjega zasedanja odbora za odprti trg (FOMC) 26. in 27. januarja, ki ne prinašajo ničesar novega, kar ne bi bilo že znano. FOMC je takrat ohranil ključno obrestno mero na med 0 do 0,25 odstotka in napovedal, da bo takšna ostala še za podaljšano obdobje.

Le predsednik Feda Kansas Cityja Thomas Hoenig je bil plat zvona pred inflacijo in želel, da bi raje rekli, da bodo obresti nizke "še nekaj časa". Na ta način naj bi si ohranili več manevrskega prostora za hitro ukrepanje, kar pa je dvomljiv argument, saj lahko FOMC obresti spreminja po mili volji, seveda v skladu z osnovnim navodilom monetarne politike, kar je uravnoteženje rasti in nizke inflacije.

Za večino članov FOMC je za zdaj večja nevarnost kot inflacija visoka brezposelnost in počasno okrevanje gospodarske rasti. Predsednik Feda Ben Bernanke je pretekli teden ponovil, da ni možnosti, da bi obresti v kratkem zrasle. Bernanke je objavil pripravljeno pričanje pred kongresom, ki je bilo prestavljeno zaradi snega. Svoje redno polletno poročilo o stanju ameriške ekonomije bo podal prihodnjo sredo v odboru za finance predstavniškega doma kongresa in zatem še v senatnem odboru za bančništvo. Bernanke je pretekli teden govoril tudi o tem, da so na zadnjem zasedanju FOMC razpravljali o času, ko bo potrebno umakniti s trga velike finančne spodbude, ki so bilanco Feda povečale na rekordno raven.

Večina je menila, da bo povišanje obresti za denar, ki ga banke hranijo pri Fedu, ključni del strategije za postopen umik odvečnega denarja s trga, kar bo nujno, da se prepreči izbruh inflacije, ko bo gospodarstvo na poti okrevanja. Člani FOMC so govorili tudi o programu postopne prodaje premoženja, s čimer lahko prav tako zmanjšajo bilanco. Gre za vrednostne papirje na podlagi drugorazrednih hipotek, ki jih Fed odkupuje od dveh največjih državnih hipotekarnih podjetij Fannie Mae in Freddie Mac. Program odkupovanja, vreden 1250 milijard dolarjev, zaradi nižanja hipotekarnih obresti poteče konec marca in tega premoženja dvomljive vrednosti se bo potrebno znebiti. Vir:Delo.si

Indeks najpomembnejših podjetij v območju evra Eurostoxx 50 je doslej izgubil 0,40 odstotka in je na ravni 2751 točk. Na pariški borzi je indeks CAC 40 izgubil 0,18 odstotka in je na ravni 3718 točk.

 Frankfurtski indeks DAX je trenutno 0,10 odstotka niže kot v sredo pri vrednosti 5642 točk, londonski indeks FTSE 100 pa je izgubil 0,16 odstotka na raven 5268 točk.

V Milanu je indeks FTSE Italia All-Share doslej izgubil 0,04 odstotka, dunajski ATX 0,12 odstotka, le züriški SMI je pridobil 0,25 odstotka. Evropske borze tako ne sledijo nekaterim azijskim, kjer so danes beležili blage rasti.

 V Tokiu je indeks Nikkei pridobil 0,28 odstotka, tečaji na šanghajski in taipejski borzi pa so v povprečju narasli za 1,1 odstotka.

Tečaji so medtem padli v Hongkongu (-0,54 odstotka), Seulu (-0,38 odstotka) in v Bombaju (-0,76 odstotka).

Vir:Dnevnik.si

Delnice v Tokiu so se podražile že tretji dan zapored in končale najvišje v zadnjih dveh tednih. Ob šibkejšem jenu so se podražile delnice izvoznih podjetij, a vlagatelji so kljub optimizmu zadnjih dni ostali previdni, saj čakajo na nove odmevne gospodarske podatke, ki bodo podali jasno sliko o gibanju svetovnega gospodarstva. Trgovanje z delnicami na Wall Streetu se je medtem v sredo končalo v zelenih številkah. Delniški indeks Dow Jones je trgovanje sklenil pri 10.309,24 točke, kar je bilo za 40,43 točke oz. 0,39 odstotka več kot v torek. Tehnološki indeks Nasdaq pa je pridobil 12,10 točke oz. 0,55 odstotka in se ustavil pri 2226,29 točke.

Ameriška centralna banka Federal Reserve (Fed) je napovedala, bo gospodarsko okrevanje ZDA počasno, pri čemer naj bi se letošnja gospodarska rast gibala med 2,8 do 3,5 odstotka, stopnja brezposelnosti pa med 9,5 in 9,7 odstotka. Vsaj glede brezposelnosti so napovedi sedaj malce boljše, saj so analitiki lani napovedovali, da bo ta letos presegla 10 odstotkov. Sicer pa se napoved Feda od lanskega novembra skoraj ni spreminjala.

Cene nafta so se danes v azijskem trgovanju nekoliko znižale in znova padle pod mejo 77 dolarjev za 159-litrski sod. Na rast sta vplivala predvsem močnejši dolar in poročilo o povečanju zalog zmanjšanje zaskrbljenosti zaradi dolžniške krize v Grčiji, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Za 159-litrski sod zahodnoteksaške lahke nafte z dobavo v marcu je bilo treba popoldne po singapurskem času odšteti 76,80 dolarja, kar je 53 centov manj kot ob koncu sredinega trgovanja.

Severnomorska nafta vrste brent se je medtem pocenila za 51 centov na 75,76 dolarja. Vlagatelji so predvsem pod vtisom močnejšega dolarja in podatkom Ameriškega inštituta za nafto, ki je v sredo zvečer sporočil, da so se zaloge dizla in kurilnega olja v ZDA minuli teden povečale za 1,28 milijona sodov, medtem ko so analtiki pričakovali padec zalog za 1,6 milijona sodov.

Vir:Dnevnik.si