Inflacija na letni ravni je septembra v območju evra znašala 3,6 odstotka, je danes sporočil evropski statistični urad Eurostat. Inflacija v območju evra se je tako znižala glede na avgust, ko je na letni ravni znašala 3,8 odstotka. V celotni EU se je letna stopnja inflacije septembra v primerjavi z avgustom znižala s 4,3 na 4,2 odstotka.

Septembra lani je letna stopnja inflacije v območju evra znašala 2,1 odstotka, v sedemindvajseterici pa 2,2 odstotka.

Na mesečni ravni je septembra stopnja inflacije v območju evra znašala 0,2 odstotka, v EU27 pa 0,3 odstotka, je še sporočil Eurostat. V Sloveniji so septembra glede na avgust cene ostale nespremenjene.

Povprečna mesečna stopnja inflacije med septembrom lani in letos je v območju evra po prvi oceni Eurostata znašala 3,4 odstotka, v sedemindvajseterici pa 3,7 odstotka. V Sloveniji je bila povprečna mesečna stopnja inflacije medtem 6,1 odstotka.

Med članicami območja evra je najvišjo stopnjo inflacije na letni ravni avgusta spet beležila Slovenija s 5,6 odstotka, sledijo pa ji Belgija s 5,5 odstotka, Ciper s 5,0 odstotka, Malta s 4,9 odstotka in Luksemburg s 4,8 odstotka. V celotni EU so medtem najvišjo stopnjo inflacije na letni ravni zabeležili v Latviji (14,7 odstotka), Bolgariji (11,4 odstotka), Litvi (11,3 odstotka) in Estoniji (10,8 odstotka).

Najnižjo stopnjo inflacije v območju evra, pa tudi v celotni uniji, so imeli na Nizozemskem (2,8 odstotka), v Nemčiji (3,0 odstotka), na Irskem in Portugalskem (3,2 odstotka) ter v Franciji (3,3 odstotka).

Na letni ravni so se septembra najbolj povečale cene stanovanj (6,2 odstotka), prevoza (5,8 odstotka) in hrane (5,7 odstotka). Najmanj so se zvišale cene rekreacijskih in kulturnih dejavnosti (0,1 odstotka) ter oblačil in obutve (0,7 odstotka), medtem ko so se cene v sektorju komunikacij celo znižale (za 2,6 odstotka).

Čeprav se inflacija v zadnjih mesecih znižuje, še vedno ostaja krepko nad mejo, ki jo za stabilnost cen postavlja Evropska centralna banka in je blizu, vendar pod dvema odstotkoma.

Vir: www.delo.si
(Zapri)

Evropska komisija je danes predlagala, naj države članice EU minimalna jamstva za vloge varčevalcev s sedanjih 20.000 povečajo na 50.000 evrov, v prihodnjem letu dni pa na 100.000 evrov. Rok izplačila vlog v primeru stečaja banke naj bi skrajšali s treh mesecev na tri dni, države pa naj bi jamčile za celotno zajamčeno vsoto, so sporočili v Bruslju. Finančna kriza je tudi tema na današnjem vrhu EU.

Po mnenju evropskega komisarja za notranji trg in storitve Charlieja McCreevyja bo zvišanje jamstva povečalo zaupanje varčevalcev v varnost njihovih vlog.

Finančni ministri unije so se 7. oktobra v Luxembourgu dogovorili, da bodo države članice jamstva za bančne vloge fizičnih oseb zvišale na najmanj 50.000 evrov, po potrebi pa se lahko države odločijo za še višjo mejo. Slovenija je prejšnji teden jamstvo za bančne in hranilniške vloge zvišala z 22.000 evrov na neomejeno jamstvo.

S predlaganimi spremembami direktive o jamstvenih shemah za vloge iz leta 1994 se je Bruselj odzval na finančno krizo, ki je zajela Evropo. V skladu z obstoječo direktivo minimalno jamstvo države za vloge znaša 20.000 evrov, članice pa ga lahko zvišajo. Po ocenah komisije je po tej shemi zavarovanih 65 odstotkov vlog. Če bi bil uveljavljen predlog Bruslja, bi z jamstvom 50.000 evrov pokrili 80 odstotkov, z jamstvom 100.000 evrov pa 90 odstotkov vlog varčevalcev.

Po novem predlogu bi bilo ukinjeno tudi sozavarovanje, to je, da varčevalec nosi del stroškov ob propadu banke. Države bodo morale jamčiti za izplačilo celotne vloge, če je ta v okviru določene zajamčene vsote. V skladu z obstoječo direktivo se lahko države članice odločijo, da bo jamstvo zajemalo le 90 odstotkov prihrankov.

Evropska komisija predlaga tudi skrajšanje roka izplačila vlog v primeru stečaja banke na tri dni. Po sedanji direktivi ta rok znaša tri mesece, lahko pa ga celo podaljšajo na največ devet mesecev.

Milijarde za banke - Islandija in Norveška znižali obresti

Spričo napetega položaja na denarnih trgih so si banke pri Evropski centralni banki (ECB) vnovič priskrbele več milijard dolarjev. Tudi grška vlada je danes domačim bankam pomagala s finančno injekcijo, na Islandiji in Norveškem pa so se odločili znižati obrestne mere.

Kot so danes sporočili iz ECB, so medbančnim denarnim trgom ponudili 100 milijard dolarjev enodnevnih posojil, poleg tega pa tudi enotedenska posojila v dolarjih s fiksno obrestno mero 2,277 odstotka, pri čemer so banke zaprosile za 170,9 milijarde dolarjev.
ECB je objavila tudi nove ukrepe, s katerimi naj bi bankam olajšala dostop do posojil osrednje monetarne institucije območja z evrom.

Tako je razširila izbor finančnih instrumentov, ki jih jemlje kot jamstvo za svoja posojila v ameriških dolarjih, pri čemer bo po novem sprejemala tudi instrumente, denominirane v tujih valutah, kot so dolarji, funti in jeni. ECB pa bo odbila osem odstotkov od njihove vrednosti, preden bo določena vrednost dolarskega posojila. V zameno za dolarska posojila bo odslej ECB v okviru operacij zamenjav tujih valut sprejemala tudi evrsko gotovino.

V skladu z danes najavljenimi spremembami bo ECB kot jamstvo za posojila sprejemala tudi finančne instrumente, ki jih doslej ni, in tiste z nižjo bonitetno oceno.

Poleg tega je ECB napovedala tudi, da bo do marca 2009 v operacijah dolgoročnega refinanciranja bankam ponujala neomejeno količino denarja po fiksni obrestni meri.

ECB in švicarska centralna banka sta se obenem dogovorili za izmenjavo valut, s pomočjo katere bo ECB bankam v evrskem območju lahko ponudila tudi posojila v švicarskih frankih z zapadlostjo enega tedna.

Grška vlada se je danes domačim bankam in gospodarstvu odločila pomagati s finančno injekcijo v višini 28 milijard evrov. Državni denar naj bi pod nadzorom ministrstva za gospodarstvo zagotovil likvidnost bank. Grčija je prejšnji teden za tri leta uzakonila jamstvo bančnih vlog v višini do 100.000 evrov.

Islandska centralna banka je danes znižala ključno obrestno mero s 15,5 na 12 odstotkov. S tem se je uklonila vse večjemu javnemu pritisku na otoku, ki ga je mednarodna finančna kriza še posebej močno prizadela.

Predstavniki vlade se poleg tega v Moskvi dogovarjajo o odobritvi ruskega posojila Islandiji v višini štiri milijarde evrov. Potem ko je Islandija podržavila največje banke, ki jim je grozil propad, povzroča islandski industriji in trgovini največje težave pomanjkanje deviz.

Obrestne mere je danes znižala tudi norveška centralna banka, in sicer za pol odstotne točke na 5,25 odstotka. Ukrep je pojasnila s potrebo po olajšanju dostopa do kapitalskih trgov. Finančna kriza je Norveško, ki ni članica EU, prizadela huje, kot pa se je sprva pričakovalo.

Medvedji trend na borzah

Evropski borzni trgi so današnje trgovanje začeli v negativnem območju, večina osrednjih borznih indeksov je izgubila približno dva odstotka vrednosti. Vlagatelji podobno kot v Aziji vnovčujejo dobičke, potem ko so v torek delnice na Wall Streetu vnovič padle, se med njimi krepi bojazen pred recesijo.

Vodilne evropske borze so se po odprtju trga soočile s padcem tečajev. V Londonu se je vrednost indeksa FTSE 100 v primerjavi s torkom znižala za 2,22 odstotka, pariški CAC 40 je bil nižje za 1,94 odstotka, frankfurtski DAX za 2,35 odstotka. V Madridu so tečaji v povprečju padli za 1,15 odstotka, v Zürichu pa za 1,33 odstotka.

Trgovanje z delnicami na največji ameriški borzi se je v torek končalo v rdečih številkah. Delniški indeks Dow Jones je trgovanje sklenil pri 9.310,99 točke, kar je za 76,62 točke oz. 0,82 odstotka manj kot v ponedeljek. Tehnološki indeks Nasdaq pa je izgubil 65,24 točke oz. 3,54 odstotka in se ustavil pri 1779,01 točke.

Na trgovanje z delnicami na Wall Streetu je po oceni borznih analitikov vplivala predvsem odločitev ameriške administracije, da bo s celovito akcijo utrdila javno zaupanja v finančni sistem. Predsednik Bush naj bi naznanil program odkupovanja lastniških deležev v ameriških bankah, za kar bi letos porabili 250 milijard dolarjev.

Po dveh dnevih velikih vzponov indeksov na azijski borzi so ti spet padli. Hongkonški indeks je izgubil 2,9 procenta. Prav tako so delnice vrednost izgubile v Indiji za dva odstotka in Avstraliji.

Nikkei, ki ga izračunavajo na podlagi vrednosti 225 najpomembnejših delnic, se je po torkovem rekordnem skoku v višini 14 odstotkov ob koncu današnjega trgovanja povzpel za odstotek, čeprav se je večino dneva gibal v negativnem območju.

Južnoazijske države so skupaj z Japonsko, Kitajsko in Južno Korejo ustanovile multibilijonski dolarski fond za podporo bankam in odkup njihovih dolgov.

Zaradi bojazni pred recesijo so se cene nafte danes v azijskem trgovanju znižale. Za 159-litrski sod zahodnoteksaške lahke nafte, ki bo dobavljena v novembru, je bilo treba zjutraj odšteti 78,04 dolarja, kar je 59 centov manj kot ob koncu trgovanja v torek. Cene nafte potiskajo navzdol bojazni pred recesijo, ki ne pojemajo, so povedali borzni posredniki. Že v torek popoldne so se cene ameriške nafte znižale z več kot 85 dolarjev na manj kot 80 dolarjev.

Iz Fed prihajajo opozorila o možni recesiji v ZDA

ZDA so v tretjem četrtletju zabeležile šibkejšo gospodarsko rast od pričakovane, v nadaljevanju pa rasti verjetno ne bo več, je v Palo Altu v ameriški zvezni državi Kalifornija dejala predsednica regionalne ameriške centralne banke (Fed) iz San Francisca Janet Yellen. "Zdi se, da so ZDA v recesiji," je dodala.

Pred tem so z ameriškega finančnega ministrstva sporočili, da se je proračunski primanjkljaj v ZDA zaradi finančne krize v izteklem se davčnem letu skorajda potrojil. Potem ko ga je bilo v letu poprej za 162 milijard dolarjev, se je do izteka davčnega leta 2007/08 v septembru zvišal že na 455 milijard dolarjev (330 milijard evrov). S tem je bil primanjkljaj precej višji od pričakovanj vlade.

Yellenova je ocenila, da je bila gospodarska rast v tretjem četrtletju po trenutnih podatkih šibkejša od pričakovane, rast v letošnjem zadnjem četrtletju pa bo verjetno še nižja. Zelo verjetno je, da bo prišlo celo do znižanja obsega bruto domačega proizvoda, je dejala.

Vse več je ugibanj o možni recesiji tudi v drugih gospodarsko močnih državah sveta. V torek so osrednji gospodarski inštituti v Nemčiji objavili znižane napovedi gospodarske rasti za Nemčijo v letu 2009.

Države G8 še letos na izrednem vrhu o finančni krizi

Skupina G8 se bo še letos sestala na izrednem vrhunskem srečanju, na katerem naj bi poiskali poti iz svetovne finančne krize. Na vrh bodo povabljene tudi države v razvoju, je danes v Berlinu izjavila nemška kanclerka Angela Merkel.

Najbogatejše države sveta - Velika Britanija, Kanada, Francija, Nemčija, Italija, Japonska, ZDA in Rusija - naj bi skupaj z državami v razvoju opredelile mehanizme za preprečitev vnovičnega izbruha finančne krize takšnih razsežnosti, s katero se srečujemo danes, je dejala Merklova v govoru pred poslanci nemškega parlamenta, ki razpravlja o vladnem načrtu za rešitev bančnega sektorja v vrednosti 480 milijard evrov.

Vrhunsko srečanje G8 bo po besedah Merklove del niza mednarodnih srečanj v prihodnjih mesecih, na katerih si bodo svetovni voditelji prizadevali za rešitev iz globalne finančne krize. Voditelji G8 so se na rednem srečanju sestali julija v japonskem Tojaku.

Nekdanji predsednik nemške centralne banke, 77-letni Hans Tietmeyer, je zavrnil vodenje posebne skupine strokovnjakov, ki naj bi nemški vladi svetovala v razmerah finančne krize. Položaj mu je ponudila Merklova. Tietmeyer je svojo odločitev utemeljil s tem, da je član nadzornega sveta konzerna Hypo Real Estate, ki se je znašel v težavah.

Vir: www.delo.si
(Zapri)

Dobiček iz poslovanja je ostal pri 576,16 milijona evrov, prodaja pa se je povečala za 13 odstotkov na 4,97 milijarde evrov poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Čisti dobiček po navedbah družbe kljub padcu ni bil pod vplivom svetovne finančne krize, na zmanjšanje pa so vplivali tudi stroški prestrukturiranja v višini 202,25 milijona evrov, poroča ameriška tiskovna agencija AP.

Obseg prodaje se je povečal v srednji in vzhodni Evropi, v ZDA, Latinski Ameriki in v azijsko-pacifiškem območju.

Vir: www.dnevnik.si

(Zapri)

“Igra se je spremenila ta teden.” je dejal Mark Esiri, vodilni pri podjetju Smythson, ki se ukvarja s prodajo usnjenih in drugih luksuznih izdelkov. Omenjeno podjetje se spremembam prilagaja tudi tako, da nekatere manj prestižne izdelke ponuja po nižjih cenah. “Upanje, da se bodo razmere izboljšale, ni strategija.” je komentiral Esri.

Spremembe tudi pri najbogatejših

Beverley Aspinall, upravna direktorica slavne prodajalne Fortnum & Mason, ki se nahaja na bližnji ulici Piccadilly, je povedala, da se pojavljajo spremembe tudi pri najbogatejših kupcih. Dejala je, da so tudi premožni ljudje postali zaskrbljeni za svoj denar in se bojijo dogodkov, ki se lahko zgodijo v prihodnosti.

Vodilna britanska trgovska organizacija British Retail Consortium je opozarja na nepredvidljivost situacije. Prodajalne v središču Londona so septembra zabeležile 0,04 odstotni padec nakupov, kar je najslabši rezultat od poletja 2005.

Nove ekonomske razmere so zahtevale prilagoditve tudi pri prodajalcih na londonskem West Endu. Gre predvsem za nižanje cen in poudarek na prihajajoči sezoni božičnih nakupov.

Ameriški trg

Nick English, direktor podjetja Bremont, ki izdeluje prestižne ure, je dejal, da je podjetje na ameriškem trgu zabeležilo velike spremembe že pred dvema tednoma. “Ameriški trg v zadnjih nekaj tednih stagnira. Dan zloma nastopi, ko se prodaja ustavi.” je povedal.

Kljub ekonomski krizi pa prodaji prestižnih predmetov kaže mnogo bolje kot prodaji izdelkov, namenjenih široki potrošnji. Aspinallova je poudarila, da je najbolj prepričljiv razlog za obstoj prestižnih trgovcev zgodovina, saj jim bo 300 let izkušenj s trgovanjem pomagalo prebroditi tudi to nevihto.

Vir: www.dnevnik.si
(Zapri)

Samo v tretjem četrtletju pa je Novartis v primerjavi z enakim obdobjem lani povišal čisti dobiček za 32 odstotkov na 1,54 milijarde evrov.Novartis je v prvih devetih mesecih prodal za 23,27 milijarde evrov svojih izdelkov, kar je 12 odstotkov več kot v enakem obdobju lani.

"Navkljub negotovostim na svetovnih finančnih trgih v Novartisu poslovno leto 2008 napovedujemo kot leto rekordov," je povedal predsednik in glavni izvršni direktor Novartisa Daniel Vasella, ki uspeh pripisuje predvsem inovacijam, ki jim posvečajo vedno več pozornosti.

Vir: www.dnevnik.si

(Zapri)

Thomas Mayer in Peter Hooper, ekonomista največje nemške banke Deutsche Bank napovedujeta recesijo z najnižjo gospodarsko rastjo po veliki depresiji. Deutsche Bank je s svojim opozorilom poudarila neuspešnost ukrepov proti razrastu finančne krize.

Raziskavo so objavili sočasno z Bushevo napovedjo srečanja skupine sedmih gospodarsko najbolj razvitih držav in Rusije po ameriških predsedniških volitvah, na katerem naj bi oblikovali odgovor na finančno krizo. Srečanje bo verjetno potekalo v New Yorku, članicam G8 – ZDA, Japonski, Nemčiji, Rusiji, Veliki Britaniji, Franciji, Italiji in Kanadi – pa se bodo pridružile še nekatere druge države, vključno z Indijo in Kitajsko.

Vir: www.dnevnik.si
(Zapri)

Zahodnoteksaška lahka nafta z dobavo v novembru se je podražila za 1,87 dolarja na 73,72 dolarja, medtem ko se je ob koncu petkovega trgovanja podražila za 1,53 dolarja na 71,38 dolarja.

Predsednik Opeca Chakib Khelil je v nedeljo napovedal, da bodo članice Opeca na petkovem izrednem vrhu občutno zmanjšale proizvodnjo. Članice kartela se bodo v petek sestale na izrednem srečanju, na katerem bodo razpravljali o globalni finančni krizi in njenem vplivu na naftni trg. Obenem je Khelil pojasnil, da lahko Opec proizvodnjo zmanjša tudi na srečanju v decembru, saj so članice kartela mnenja, da na naftni trg prispe za okrog dva milijona sodov dnevno preveč.

Severnomorska nafta vrste brent, prav tako z dobavo v novembru, se je na londonski borzi podražila za 1,60 centov na 71,20 dolarja.

Vir: www.dnevnik.si

(Zapri)

Vzrok za rast tečajev japonskih delnic je po besedah borznih posrednikov v pričakovanjih, da bodo poslovni rezultati japonskih koncernov vendarle boljši, kot se je sprva pričakovalo. Tako krožijo govorice, da bodo jeklarska koncerna JFE in Nippon Steel pa tudi proizvajalec elektronike Panasonic celo zvišali svoje napovedi.

Pozitivno je na trg v Tokiu vplivala tudi novica, da nameravajo ZDA sklicati vrh o globalni finančni krizi.

Na borzi na Wall Streetu se je industrijski indeks Dow Jones prejšnji teden zvišal za 4,8 odstotka na 8852,22 točke, kar je bil njegov najboljši teden v zadnjih petih letih in pol. Tehnološki indeks Nasdaq pa je v tednu dni porasel za 4,1 odstotka na 1711,29 točke.

Vir: www.dnevnik.si

(Zapri)