"Estonija, Izrael in Slovenija bodo skupaj s Čilom, ki je zaprosil za polnopravno članstvo, pripomogle k večji pluralnosti in odprtosti OECD, ki igra vse večjo vlogo v svetovnem gospodarstvu," je dejal generalni sekretar OECD Angel Gurria.

V skoraj treh letih pristopnih pogajanj je Estonijo, Izrael in Slovenijo pregledalo 18 odborov OECD. "Vse tri države so izpolnile priporočila OECD, pristopni pogovori pa so bili konstruktivni in odprti," je zatrdil Gurria in dodal, da gre za novo poglavje v zgodovini OECD kot organizacije skupine držav, ki iščejo odgovore na mnoge izzive in oblikujejo standarde na številnih področjih (okolje, trgovina, inovacije, socialna vprašanja).

"Proces pristopanja v OECD je prispeval k dejanskim spremembam politik in k reformam v vseh kandidatkah. Ta proces preoblikovanja se nadaljuje tudi po vključitvi v organizacijo," je poudaril Gurria, ki bo več informacij podal na popoldanski novinarski konferenci.

Slovenski minister za finance Franc Križanič je povabilo Sloveniji za članstvo v OECD označil kot pomemben dan. Za Slovenijo je po njegovih besedah pomembno, da postane članica tega kluba, tako zaradi prilagajanja najvišjim možnim standardom delovanja tržnih gospodarstev kot pridobivanja informacij in ugleda na kapitalskih trgih.

"Že to, da smo bili kandidati za članstvo v OECD, nam je v obdobju krize pomagalo k zadostnemu ugledu, da smo lahko razmeroma hitro stopili nazaj na kapitalski trg," je minister Križanič dejal ob robu današnje novinarske konference v Ljubljani, na kateri je komentiral dogovor finančnih ministrov EU o mehanizmu pomoči državam v območju evra.

Križanič je še spomnil, da prav danes državni svet razpravlja o razpisu referenduma o zakonu o upravljanju kapitalskih naložb države; ureditev upravljanja kapitalskih naložb države na transparenten način je bil namreč eden od pogojev OECD za članstvo Slovenije v organizaciji. "Upam, da to ne bo povzročilo dodatne motnje v postopku vstopa Slovenije v OECD," je dejal.

Slovenija, Estonija in Izrael so bile k pogajanjem za članstvo v OECD povabljene leta 2007, skupaj s Čilom in Rusijo. Čile je v začetku leta že postal član organizacije, medtem ko pogovori z Rusijo še tečejo. OECD sicer želi okrepiti sodelovanju tudi z ostalimi hitro rastočimi gospodarstvi, kot so Brazilija, Kitajska, Indija, Indonezija in Južnoafriška republika.

OECD bo tri nove članice sprejel na slovesnosti ob ministrskem zasedanju sveta organizacije 27. maja v Parizu, ki ga bo vodil italijanski premier Silvio Berlusconi.

OECD je bil ustanovljen leta 1961. Sprva je štel 20 članic, kasneje pa se je organizaciji priključilo 11 držav; konec maja bo OECD po novem štel 34 članic.

Države članice OECD so: Avstrija, Belgija, Kanada, Danska, Francija, Nemčija, Grčija, Irska, Islandija, Luksemburg, Nizozemska, Norveška, Portugalska, Španija, Švedska, Švica, Turčija, Velika Britanija, ZDA (vse omenjene so članice OECD od leta 1961), Italija (1962), Japonska (1964), Finska (1969), Avstralija (1971), Nova Zelandija (1973), Mehika (1994), Češka (1995), Madžarska (1996), Koreja (1996), Poljska (1996), Slovaška (2000) in Čile (2010).

(Zapri)

 

V Sloveniji so po Sedovnikovih besedah ugodna tla za razcvet sive ekonomije, saj so pri nas zastopani vsi pojavi, ki jih strokovnjaki pojmujejo kot generatorje tega pojava. Med temi so najpomembnejša davčna politika, plačilna nedisciplina in tog trg dela. Stanje po njegovem poslabšuje veliko število izjem, za katere veljajo posebni pogoji ali so iz sistema obdavčenja izvzeti.

Zaradi gospodarske krize se bo po mnenju člana uprave SID banke Jožefa Bradeška delež sive ekonomije povečeval, tudi zato, ker lahko zaradi povečanega javnega dolga pričakujemo višje davčne obremenitve. Sicer pa je po njegovem opaziti več nekonvencionalnih plačilnih metod, kot so plačevanje z gotovino, poboti ali neizstavljanje faktur.

Po besedah Bradeška predstavljajo poseben problem verige neplačil, ki jih je opaziti predvsem v gradbeništvu in velikih podjetjih predelovalne industrije. V krizi so bili sicer najmanj prizadeti sektorji z gotovinskim poslovanjem in trgovina na drobno.

Pereča sektorja sta tudi gradbeništvo in prevozništvo, kjer prihaja do izostajanja plačil. Skoraj 90 odstotkov vseh plačil v obrti in malem podjetništvu se po podatkih OZS opravi na odlog. Polovica vseh plačilnih rokov znaša 60 ali več dni, četrtina zamud je daljših od 60 dni.

Napovedana sprememba zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno je po Sedovnikovih navedbah le eden od potrebnih korakov. "Zadeve je potrebno urediti na trgu dela in področju plačilne discipline. Urediti bo potrebno vrsto drugih zakonov, ki opredeljujejo posebne pogoje ali izjeme, s katerimi pravzaprav legaliziramo sivo ekonomijo," pojasnjuje.

Slovenija po deležu sive ekonomije odstopa od držav članic EU in OECD. Od naših sosed nas prekaša le Hrvaška, kjer znaša obseg sive ekonomije 34 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP). Italija s 23 odstotki in Madžarska s 24 odstotki beležita manj sive ekonomije, z zgolj devetimi odstotki pa predstavlja pozitiven zgled Avstrija.

Sive ekonomije in dela na črno je manj kot pri nas celo v nekaterih državah Srednje in Južne Amerike ter državah, ki so v EU vstopale istočasno z nami, kot sta Češka in Slovaška, pojasnjuje Sedovnik. Delež sive ekonomije v Sloveniji je po mednarodnih podatkih primerljiv z Grčijo, ki je po tej plati sicer najslabša med članicami Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD).

Vir:Dnevnik.si

(Zapri)

 Bruselj - Grška dolžniška kriza je pokazala, da so vse države v območju evra odgovorne za stabilnost skupne evropske valute, zato je treba na podlagi lekcij te krize sprejeti vse ukrepe, potrebne za preprečitev podobnih kriz v prihodnosti, sta zapisala nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Nicolas Sarkozy v pismu, poslanem vodilnim predstavnikom EU dan pred vrhom evroskupine v Bruslju.

"Predvsem je treba okrepiti gospodarsko upravljanje območja evra," sta poudarila in spomnila na zavezo za vzpostavitev delovne skupine, ki naj bi preučila pravne možnosti za ta korak. Voditelji evroskupine bi morali po njunem mnenju na vrhu v petek poslati jasen signal glede pripravljenosti na reforme v območju evra.

Med temi reformami Merklova in Sarkozy izpostavljata "okrepitev proračunskega nadzora v območju evra, vključno z učinkovitejšimi sankcijami v primeru prekomernih javnofinančnih primanjkljajev, ter krepitev koherence med nacionalnimi proračunskimi postopki in paktom o stabilnosti in rasti".

Prav tako se zavzemata za razširitev nadzora na strukturne politike in konkurenčnost. Francija že dlje časa kritizira izrazito krepitev konkurenčnosti Nemčije v območju evra v primerjavi z Grčijo, Portugalsko in Irsko, češ da naj bi to še dodatno okrepilo negativna gibanja na finančnih trgih. To vprašanje bi lahko tudi precej razvnelo razpravo vrha.

Po mnenju Merklove in Sarkozyja je sicer treba premisliti tudi o možnostih za vzpostavitev "trdnega okvira" za reševanje kriz, kot je grška, ob spoštovanju načela proračunske odgovornosti vsake članice.

Ker takšnega mehanizma, ki ga sicer predvideva Lizbonska pogodba, še ni, so morale države v območju evra skupaj z Mednarodnim denarnim skladom pripraviti ad hoc mehanizem do 110 milijard evrov posojil v podporo Grčiji pri spopadanju z dolžniško krizo, ki spodkopava stabilnost celotnega območja evra.

"Okrepiti moramo tudi kakovost nadzora nad statistikami," poudarjata voditelja. Nezanesljivost grških statističnih podatkov je namreč po njunem mnenju v veliki meri razlog za nezaupanje finančnih trgov do Grčije, zato pozivata k čimprejšnji uveljavitvi predlogov Evropske komisije za okrepitev evropskega statističnega urada Eurostata z revizijskimi pristojnostmi.

Poleg tega je po njunem prepričanju neizogibno okrepiti regulacijo finančnih trgov. Odzivi finančnih trgov v zadnjih dneh so po njunih besedah z neutemeljenimi odločitvami glede obrestnih mer na dolgove nekaterih držav v območju evra poglobili krizo.

Pri tem sta se voditelja zavzela za premislek o vzpostavitvi evropskega nadzora nad bonitetnimi agencijami. Po njunem mnenju so nedavni dogodki pokazali, da je treba preučiti metode ocenjevanja bonitetnih agencij ter vlogo teh agencij pri poglabljanju krize in spodkopavanju finančne stabilnosti.

Merklova in Sarkozy sta pismo, ki bo nedvomno podlaga za petkovo razpravo voditeljev evroskupine, naslovila na predsednika EU Hermana Van Rompuya in predsednika Evropske komisije Joseja Manuela Barrosa.

Vir:Delo.si (Zapri)

Skupina Gorenje je v četrtletju ustvarila 21,1 milijona evrov dobička pred davki, obrestmi in amortizacijo (EBITDA), kar je skoraj trikrat več od lanskih 7,1 milijona evrov. Sedem milijonov evrov izgube iz poslovanja v lanskem obdobju je uspela v letošnjem preobrniti v 7,8 milijona evrov dobička iz poslovanja (EBIT), je družba danes objavila prek spletnih strani Ljubljanske borze.

S prvo informacijo o rezultatih poslovanja v prvem četrtletju se je danes seznanil nadzorni svet družbe, rezultate pa so predčasno glede na finančni koledar objavili na željo bank, ki so pristopile k sindiciranemu kreditiranju v okviru dokapitalizacije in prestrukturiranja finančnega dolga v sodelovanju z Mednarodno finančno korporacijo (IFC), ki je članica Svetovne banke. "Svetovno gospodarstvo se je izvilo iz primeža recesije, a kljub optimizmu še vedno poslujemo v zaostrenih tržnih razmerah, ki zahtevajo nadaljevanje ukrepov, ki smo jih sprejeli že v letu 2009 in katerih glavni cilji je generiranje pozitivnega denarnega toka ter rasti tržnih deležev ob hkratnem ohranjanju produktivnih delovnih mest," pravi uprava družbe.

Kljub nekaterim težavam - negotove razmere na trgu dela, rast brezposelnosti in otežena dostopnost do bančnega financiranja - so se kupci na izboljšane razmere odzvali z večjim povpraševanjem po trajnih dobrinah, kar vključuje tudi Gorenjeve izdelke, ugotavljajo. V Gorenju ocenjujejo, da se bo trend nadaljeval in tudi v prihodnje omogočil rast prihodkov in poslovanje z dobičkom. Gorenje bo celotno poročilo objavilo v skladu s finančnim koledarjem, in sicer po seji nadzornega sveta družbe 26. maja.

Vir:Dnevnik.si

(Zapri)

Ljubljana - Predsednik uprave Petrola Aleksander Svetelšek je dejal, da je Mercatorjev nakup Mercurja sicer poslovna odločitev ljubljanske trgovske družbe, iz menedžerskega zornega kota pa se mu zdi ta nakup dober. "Merkur je odlična družba, močno zasidrana v Sloveniji in na vseh trgih, kjer je prisoten tudi Mercator. Mislim, da bo veliko sinergij, " je dejal Svetelšek. Dodal je, da je Mercator v preteklosti pokazal, da obvladuje te trge, da je dobra družba in da bo gotovo obvladoval tudi Merkur.

Sava: Prodaja trgovin je ena možnih poti za reševanje Merkurjeve likvidnosti (STA)

V Savi verjamejo, da bo morebitna prodaja dela dejavnosti Merkurja Mercatorju po ustrezni ceni težak korak za vodstvo družbe. Vendar pa korak pozdravljajo kot eno od možnih poti za konsolidacijo poslovanja in reševanje likvidnostnih težav, v katerih se je ob nastopu krize in s tem težjem dostopu do kreditov znašel Merkur. V Savi niso seznanjeni s podrobnosti pisma o Mercatorjevi nameri nakupa Merkurjevih trgovin. Glede na pridobljene informacije Merkur s prodajo dela dejavnosti optimira premoženje celotne družbe in s tem vseh delničarjev, med katerimi je tudi Sava, so preko spletnih strani Ljubljanske borze sporočili iz kranjske družbe.

Glede na to, da še niso znane podrobnosti niti vrednost transakcije, o pričakovanih učinkih morebitne prodaje v Savi težko govorijo. Odprodaja določenega dela dejavnosti še ne pomeni nujno nižanja vrednosti podjetja, temveč je vpliv na vrednost podjetja odvisen od učinkov prodaje, ki pa Savi v tem trenutku še niso znani.

Od predstavnikov Merfina je vodstvo Save že zahtevalo pojasnilo, kako se bo prodaja odražala na poravnavanju medsebojnih obveznosti, o čemer bomo po prejemu informacij obvestili tudi zainteresirano javnost.

"Ugibanja o morebitnem 100-milijonskem odpisu vrednosti Savine naložbe v Merkur so zgolj špekulacije," poudarjajo v Savi. Kot lastniki delnic Merkurja pa so prepričani, da v trenutnem položaju delna odprodaja dela dejavnosti pomeni stabilizacijo poslovanja Merkurja, prava prodajna cena in uspešno nadaljnje poslovanje preostalega dela Merkurja pa bo dvignila tudi vrednost premoženja delničarjev, ki ga sedanja situacija Merkurja ogroža.

V Savi računajo, da se bo s prodajo dela dejavnosti okrepil tudi položaj največjega delničarja Merkurja Merfina, ki bo tako lažje poravnaval svoje obveznosti, ne le do bank, temveč tudi do Save.

Vir:Delo.si

(Zapri)

 Bruselj - Največ škode so oblaki ognjeniškega pepela povzročili zračnemu prevozniku Adrii Airways (1,1 milijona evrov), s katerim se ministrstvo za promet že pogovarja o morebitni pomoči; odločitev bo sprejeta na eni od prihodnjih sej vlade.

»Pogovori so še zelo na začetku,« je povedal državni sekretar Igor Jakomin. »Adria Airways je z enim dopisom obvestila ministrstvo, da predlaga sprejetje takšne odločitve in konkretno pomoč.« Na izrednem zasedanju sveta EU za transport, ki je bilo prav v času, ko so na Irskem zaradi novih oblakov ognjeniškega pepela znova začasno zaprli zračni prostor nad otokom - zato je minister Noel Dempsey ostal v Dublinu -, je naš predstavnik poudaril, da Slovenija podpira izplačilo državne pomoči zaradi izgub, ki so jih imele letalske družbe, vendar se pojavlja problem regulative.

Naša država je podprla oblikovanje skupnih in jasnih meril za dodeljevanje državne pomoči. Izrazila je pričakovanje, da bo evropska komisija čim prej pripravila ustrezne smernice, ki bodo članicam omogočile dodeljevanje finančne pomoči brez nevarnosti, da bi kršile pravni red skupnosti. »Kot najpomembnejše smo omenili težave potnikov, ki so bili ob tem dogodku zelo prizadeti,« je dejal Jakomin. »Slovenija se bo tudi v prihodnje zavzemala za dosledno izvajanje zakonodaje o pravicah potnikov v letalskem prometu.«

Toda odločitev sveta EU je bila zelo ohlapna in celo nezavezujoča, kajti ministri so v sklepih zgolj omenili, da obstaja pravni okvir, ki se uporablja v primeru morebitnih podpornih ukrepov, nekatere države pa državnih pomoči prevoznikom ne podpirajo, češ da je to industrija kot vsaka druga. Evropski komisar Siim Kallas pa je jasno povedal, da naravna katastrofa ni pogojena s človeškim faktorjem, zato letalski prevozniki ne smejo trpeti posledic. Zaradi zmede na evropskem nebu, ki so jo povzročili oblaki pepela, je bilo odpovedanih skoraj 100.000 letov, na letališčih pa je ostalo več kot deset milijonov potnikov. V Sloveniji ne bomo čakali na smernice komisije, temveč postopali v skladu z zakonodajo v čim krajšem času, je napovedal Igor Jakomin.
Skupna škoda, ki so jo imele letalske družbe, je ocenjena na 2,5 milijarde evrov, a to so zgolj prva predvidevanja prevoznikov, medtem ko Mednarodno združenje letalskih prevoznikov (IATA) ugotavlja, da izguba letalskih družb dosega 1,7 milijarde evrov. »Članice Unije doslej niso poslale nobene prošnje za izplačilo državnih pomoči zračnim prevoznikom,« je po zasedanju dejal komisar Kallas, »dejansko višino izgub, ki jih je povzročil islandski ognjenik, pa bo treba še natančno ugotoviti«. V Berlaymontu načeloma ne nasprotujejo pomoči prizadeti industriji, vendar jo morajo države prijaviti evropski komisiji, ki skrbi za upoštevanje pravil konkurence na notranjem trgu, podpora pa ne sme prinašati neupravičenih prednosti letalskim družbam, ki bi jo prejele.

Po razpravi so prometni ministri sklenili, da pospešijo uveljavljanje strategije »skupnega evropskega neba«, zato bodo v Uniji nemudoma ustanovili posebno telo za usklajevanje odločitev, da bi se v prihodnje izognili zmešnjavam v letalskem prometu, do prihodnjega srečanja sveta EU (24. junija) pa je treba pripraviti nove metodologije za ocenjevanje in upravljanje tveganj v zvezi z zapiranjem zračnega prostora zaradi naravnih nesreč.

(Zapri)

Davčne blagajne za vse, ki imajo opraviti z gotovino Na ministrstvu za finance pravijo, da se davčne blagajne od klasičnih registrskih blagajn razlikujejo v tem, da imajo poseben davčni spomin, v katerega davčni zavezanec ne more posegati in v katerem so shranjeni vsi podatki o izdanih računih. Po pojasnilih Dursa davčnih blagajn ne bodo uvedli le za gostince, temveč za vsa podjetja, ki poslujejo z gotovino. Ta podjetja bodo imela neposredno povezavo davčnih blagajn s strežniki davčnih uprav. V Dursu, ki ga vodi Mojca Centa Debeljak, so prepričani, da bo takšen sistem bistveno omejil sivo ekonomijo v Slovenijo (po nekaterih ocenah znaša kar 27 odstotkov ustvarjenega BDP, kar znese okoli 9,5 milijarde evrov, op. p.). Predvsem pa bo že plačan davek (pri plačilu blaga ali storitve je zaračunan davek, s spremembami podatkov na računih pa se torej že plačan davek preusmerja iz državnega proračuna v zasebne žepe) predstavljal tudi proračunski priliv.

Pri tem v Dursu izpostavljajo, da uvedba davčnih blagajn ne bo prinesla le zmanjšanja utaj davkov, temveč bodo davčne blagajne preprečevale tudi zaposlovanje in delo na črno, hkrati pa se bo bistveno omejila nelojalna konkurenco. Zavezanec, ki pošteno plačuje vse dajatve, je namreč bistveno manj konkurenčen od tistega zavezanca, ki dajatve utajuje. Večina gostincev popravlja izdane račune Po številnih ocenah večina gostincev v Sloveniji briše račune oziroma prireja prihodke.

V Dursu pojasnjujejo, da gre za sistemsko popravljanje evidentiranega dnevnega prometa gostincev, ki uporabljajo računalniško vodene registrske blagajne. V praksi to poteka tako, da gostinec sicer zabeleži promet v registrski blagajni, računa pa pogosto ne izroči kupcu.

Poleg tega natakarji zbirajo tudi račune, ki jih na mizah puščajo gostje. Tako zbrane podatke gostinci kasneje priredijo na različne načine. Po razlagah Dursa se na računih brišejo posamezne postavke, tako da na njih običajno ostane samo ena postavka ali pa se računi brišejo v celoti. Po neuradnih informacijah nekateri gostinci celo motivirajo svoje osebje pri zbiranju računov z določenim odstotkom provizije.

Obstajajo tudi primeri, ko morajo natakarji po končanem delovniku v računalniško vodenih blagajnah brisati račune. Tovrstne anomalije, ki so postale v Sloveniji folklora, lahko pozoren gost opazi v marsikaterem večjem slovenskem lokalu. S fotografiranjem računov ugotovljenih 82,51 odstotka kršitev

Od leta 2006, ko so začele veljati spremembe zakona o davčni službi, lahko inšpektorji takšne ukane dokazujejo tudi s fotografiranjem. V praksi to poteka tako, da inšpektor obišče gostinski lokal, naroči pijačo, fotografira prejeti račun in ga pusti v lokalu. V naslednji fazi o tem naredi uradni zaznamek. Po preteku določenega obdobja, ko je gostinec oddal obračun za davčno obdobje, inšpektor obišče lokal, v katerem je fotografiral račun, in preveri, ali je bil račun pravilno evidentiran v poslovnih knjigah. V Dursu razlagajo, da je od novembra 2007 do konca lanskega leta skupni odstotek ugotovljenega zmanjšanja računov in davčne osnove pri gostincih, pri katerih so bili predhodno fotografirani računi, znašal kar 82,51 odstotka.

Sicer pa je Durs lani pri gostincih opravil 486 pregledov, pri čemer so bile nepravilnosti ugotovljene v 55,7 odstotka primerov. V gostinstvu Durs odkrije tudi najvišji odstotek nepravilnost. To je deloma gotovo povezano tudi z opisanim fotografiranjem računov, kar je pri nadzoru ostalih dejavnosti težje ali nemogoče izvajati, ocenjujejo v Dursu.

Vir:Dnevnik.si

(Zapri)

To je najslabši rezultat doslej. Še leta 2006 so analizirane družbe ustvarile 750 milijonov evrov čistega dobička, v letu 2007 pa celo več kot milijardo evrov. Predlani se je skupni dobiček znižal na 145 milijonov evrov, vendar pa je bil padec v veliki meri posledica rekordne izgube Istrabenza in Skupine Petrol. Leta 2008 je namreč le desetina analiziranih družb imela več kot milijon evrov čiste izgube, lani pa že vsaka tretja. "Poslovni rezultati slovenskih družb so v primerjavi s tekmeci v razvitem svetu in na večjih trgih v razvoju porazni," ocenjuje Bojan Ivanc iz KD Banke ter opozarja tudi na nizko konkurenčnost naših podjetij na tujih trgih ter na "nesposobne in neodgovorne uprave in nadzorne svete".

Poleg rekordnih odpisov in slabitev nezavarovanih posojil ter zgrešenih investicij je na slabše poslovanje vplival tudi padec prihodkov, saj so analizirane družbe lani ustvarile le 11,6 milijarde evrov prihodkov oziroma 1,5 milijarde evrov manj kot leto prej. V povprečju so se prihodki analiziranih družb lani znižali za 14 odstotkov, povečale so jih le Skupina Mlinotest, Salus, Skupina Telekom Slovenije, Skupina Kompas MTS in Skupina Krka. Zaradi padca prihodkov in ker so se stroški v povprečju znižali za le nekaj odstotkov (v več primerih so se celo zvišali), se je na raven iz leta 2005 znižal tudi dobiček iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA). Skupaj so namreč analizirane družbe ustvarile le 1,2 milijarde evrov EBITDA, kar je tretjino milijarde evrov manj kot leta 2008.

Prav na nezmožnost zniževanja stroškov opozarja tudi Ivanc in dodaja, da so se pri nekaterih družbah stroški dela zaradi sindikalnih pritiskov celo povečali. Podobno meni tudi Sašo Stanovnik iz Alte Invest. Med razlogi za poslabšanje poslovanja poudarja tudi veliko izpostavljenost regijam, ki so imele lani večje ekonomske težave kot zahodna Evropa.

Edine družbe in skupine, ki jim je prihodke, čisti dobiček in EBITDA uspelo vsaj ohraniti na ravni leta 2008, so bile Skupina Krka, Cinkarna Celje in Skupine Žito, Etol, Mlinotest ter Kompas MTS. Na drugi strani so se prihodki Skupine Alpos, Juteks, Iskra Avtoelektrika, Grand Hotel Union, Intereurope, Gee in Save znižali za več kot četrtino, z izgubo iz poslovanja pred amortizacijo pa so minulo leto sklenile Skupine Intereuropa, Alpos in Slovenijales. Zaradi visokih izgub se je lani nekoliko znižal tudi kapital analiziranih družb, obenem pa so se obveznosti celo povečale. Konec lanskega decembra so imele analizirane družbe 8,7 milijarde evrov kapitala in 48 milijard evrov sredstev.

Obveznosti analiziranih družb so se tako lani zvišale za še dodatni dve milijardi evrov, povprečni delež obveznosti v sredstvih pa na 56 odstotkov. Analizirane družbe bi za odplačilo svojega finančnega dolga potrebovale povprečno več kot sedemletni dobiček iz poslovanja pred amortizacijo, Skupine Sava, Pivovarna Laško in Luka Koper pa denimo celo več kot deset let. Bi pa že s polletnim EBITDA svoj finančni dolg v celoti odplačale Skupina Krka, Gea in Plama Pur, medtem ko bi Salusu in Skupini Kompas MTS to uspelo v samo nekaj tednih, Aerodrom Ljubljana pa sploh nima najetih posojil

Vir:Dnevnik.si

(Zapri)