Moskva - Recesija je v zadnjih dveh letih močno prizadela rusko gospodarstvo in zdesetkala tudi število oligarhov, ki si izgubili veliko svojega premoženja, nekateri so celo bankrotirali. Leta 2007 je bilo v Rusiji namreč 110 oseb, ki premorejo več kot milijardo dolarjev. Huda recesija je to število prepolovila, saj so jih leta 2008 zabeležili "le" še 49, medtem ko je njihovo število v preteklem letu znova naraslo na 77.

Prva deseterica najbogatejših Rusov je bila leta 2008 skupno "težka" 80 milijard ameriških dolarjev, medtem ko je njihovo bogastvo v preteklem letu naraslo že na 155 milijard. To je sicer še vedno kar 100 milijard manj kot "zlatega" leta 2007, vendar nakazauje na to, da se kriza v Rusiji res bliža koncu in so oligarhi znova na pohodu.

Najbogatejši skrivnostni Vladimir Lisin

Prvo mesto na lestvici najbogatejših Rusov je pripadlo lastniku podjetja Novolipetsk Steel Vladimirju Lisinu, ki je vreden kar 18,8 milijard dolarjev (leta 2008 je imel "le" skromnih sedem milijard). Lisin sicer velja za najbolj skrivnostnega človeka v Rusiji, saj se o njem ne ve praktično ničesar. Nihče namreč ne ve, kje stanuje. Mediji sicer domnevajo, da je njegovi ženi ime Ljudmila, imel pa naj bi tudi dva otroka.

Drugo mesto je zasedel Mihail Prohorov, ki je v preteklem letu zaslužil 3,5 milijarde, njegovo premoženje pa je ocenjeno na skoraj 18 milijard dolarjev. Roman Abramovič, sicer bolj znan kot lastnik nogometnega kluba Chelsea, je z 17 miljardami zasedel tretje mesto. Sulejman Kerimov se je znašel na četrtem mestu (14,5 milijard), peto mesto pa je pripadlo Mihailu Fridmanu (14,3 milijarde).

 Vir:Delo.si

Mannheim - Vrednost indeksa gospodarskih pričakovanj, ki ga izračunava center za evropske gospodarske raziskave ZEW, se je znižala za 2,1 točke na 45,1 točke, a vztraja precej nad dolgoletnim povprečjem. Kot poudarjajo v ZEW, se je indeks sicer že peti mesec zapored znižal, a ostaja na visoki ravni, kar pomeni, da analitiki in vlagatelji še naprej pričakujejo počasno okrevanje največjega evropskega gospodarstva. Povprečna zgodovinska vrednost kazalca je namreč 27,1 točke.

Februarski padec je obenem pozitivno presenetil analitike, saj so ti napovedovali, da se bo vrednost indeksa v luči novic o polžjem okrevanju nemškega in evropskega gospodarstva znižala celo na 41,5 točke. Septembra lani je sicer indeks s 57,7 točke dosegel najvišjo vrednost v zadnjih treh letih. "Pričakovanja sicer plahnijo, a vsaj na visoki ravni. Najhujši del gospodarske krize je sicer za nami, vendar pa se skrbi glede trga dela, javnih financ in stabilnosti evra ne zmanjšujejo. Mogoče je tudi okrevanje z vzponi in padci," je povedal predsednik centra Wolfgang Franz.

V ZEW opozarjajo, da ostajajo poslovna pričakovanja v sektorju trgovine na drobno in v avtomobilski industriji šibka, slabšajo pa se tudi v drugih ključnih izvozno usmerjenih panogah največjega evropskega gospodarstva, kot so strojna, kemična in jeklarska industrija. Ocena trenutnih razmer se je sicer februarja izboljšala, saj se je vrednost kazalca trenutnih razmer dvignila za 1,8 točke na -54,8 točke.

Prav tako se je malenkost popravil kazalec trenutnih razmer v območju evra, in sicer za 0,6 točke na -62,1 točke. Padel pa je indeks gospodarskih pričakovanj za območje skupne evropske valute. Njegova vrednost se je spričo novic o šibkosti okrevanja območja skupne valute znižala kar za 6,2 točke na 40,2 točke. Konjunkturni kazalec ZEW velja za pomemben indikator nemškega gospodarstva. V anketi je ta mesec sodelovalo 227 analitikov in institucionalnih vlagateljev.

Vir:Delo.si

Bruselj - Javnofinančni položaj Grčije, ki ogroža stabilnost območja evra, je danes in jutri v ospredju srečanja evroskupine na zasedanju finančnih ministrov EU, a razprave o konkretnih ukrepih v pomoč Grčiji po navedbah virov pri EU ne bo. Ministri bodo sicer tudi sprejeli razrešnico za proračun EU in izbrali podpredsednika Evropske centralne banke.

Finančni ministri, med njimi slovenski minister Franc Križanič, bodo predvidoma pozvali Grčijo, naj dosledno uresničuje ukrepe za zmanjšanje ogromnega javnofinančnega primanjkljaja in javnega dolga, ki jih je opredelila v programu stabilnosti. V tem primeru namreč ukrepi območja evra v pomoč Grčiji ne bi bili potrebni. Dolg Grčije dosegel 125 odstotkov BDP Grčija naj bi v lanskem letu beležila 12,7-odstoten primanjkljaj, medtem ko pakt o stabilnosti in rasti dopušča tri odstotke primanjkljaja bruto domačega proizvoda (BDP).

Njen javni dolg naj bi v letošnjem letu po nekaterih ocenah dosegel 125 odstotkov BDP, medtem ko pakt o stabilnosti in rasti dopušča mejo 60 odstotkov BDP. Današnje in jutrišnje srečanje finančnih ministrov EU bo sicer nadaljevanje razprave o Grčiji, ki je potekala minuli četrtek na neformalnem vrhu EU v Bruslju, in o predlogih Evropske komisije, ki je v začetku meseca ocenila program stabilnosti Grčije in podala podrobna priporočila za njegovo izvajanje.

Voditelji EU so v četrtek v posebni izjavi izrazili polno moralno podporo Grčiji pri javnofinančni konsolidaciji, finančne pa za zdaj še ne, češ da ni potrebna. Države območja evra pa so se zavezale k odločnim in usklajenim ukrepom za ohranitev stabilnosti denarne unije, če bo to potrebno. Na kritike, da je dogovor preveč ohlapen, da bi pomiril finančne trge, se je predsednik EU Herman Van Rompuy odzval, da je za take sodbe prezgodaj in da se bodo v prihodnjih dneh še oblikovale modalitete tega jasnega političnega sporočila. Veliko je bilo tako pričakovati od sedanjih srečanj. Vendar pa, kot kaže, konkretnih ukrepov ne bo.

Izjava voditeljev namreč po navedbah virov ni mandat evroskupini, da bi se lahko kakor koli pripravila na pomoč Grčiji. Takšnih priprav naj še ne ni bilo in brez priprav tudi odločitve niso mogoče, menijo viri in obenem poudarjajo, da lahko območje evra v primeru krize ukrepa zelo hitro. Evroobveznice? Med možnostmi mehanizmov za ohranjanje stabilnosti območja evra se omenjajo evroobveznice, ki bi jih izdajalo več držav skupaj ali celotno evrsko območje. Tako bi se lahko tiste članice, ki morajo danes za državni dolg plačevati višje pribitke glede na obrestno mero, po kateri se zadolžuje Nemčija kot fiskalno najbolj verodostojna članica, zadolževale po nižji ceni.

Omenjajo se tudi možnost dvostranske pomoči državam v težavah, o čemer naj bi v zadnjih dneh v primeru Grčije razmišljali Nemčija in Francija, oblikovanje posebne posojilne linije znotraj EU oziroma območja evra po vzoru Mednarodnega denarnega sklada, posebna jamstva določenih članic za državni dolg javnofinančno šibkejših držav in pospešena izplačila sredstev EU. Evropska komisija je sicer v začetku februarja podprla grški program stabilnosti in predlagala strog nadzor njegovega izvajanja.

Sprejela je tudi niz priporočil Grčiji za zmanjšanje presežnega javnofinančnega primanjkljaja do konca leta 2012, izboljšanje konkurenčnosti s strukturnimi reformami in zagotavljanje zanesljivih statističnih podatkov. Ob tem je komisija izrazila upanje, da bodo finančni ministri EU na zasedanju ta mesec te predloge podprli. To je sicer najpodrobnejši seznam priporočil z najstrožjim sistemom nadzora za izboljšanje finančnega položaja v skladu s paktom o stabilnosti in rasti, ki ga je komisija kadar koli predlagala članici območja evra.

Evropski statistični urad z revizorskimi pristojnostmi Prav tako je Evropska komisija že dosegla politični dogovor za reformo evropskega statističnega urada Eurostata, in sicer o krepitvi urada z revizorskimi pristojnostmi. Tudi o tem naj bi v teh dneh razpravljali finančni ministri. Za reformo se je komisija odločila zaradi težav s statističnimi podatki iz Grčije. Finančni ministri bodo tudi prvič sprejeli razrešnico za proračun EU in posameznih agencij, je minuli teden pred zasedanjem v Ljubljani povedal minister Križanič. Ta proračun za 2008 je po njegovih besedah sicer še vedno tak, da je Evropsko računsko sodišče izdalo negativno mnenje, a so se postopki izboljšali do te mere, da bo Slovenija glasovala za razrešnico.

Prav tako bodo finančni ministri izbrali podpredsednika Evropske centralne banke (ECB). Sedanjemu podpredsedniku, Grku Lucasu Papademosu, se mandat izteče konec maja. Kandidati za ta položaj so trije - Belgijec Peter Praet, Luksemburžan Yves Mersch in Portugalec Vitor Constancio, ki naj bi bil tudi favorit. Dogovor o podpredsedniku ECB bodo najprej sprejeli ministri evroskupine, nato ga morajo potrditi še vsi finančni ministri unije, potem morata mnenje o izbranem kandidatu podati še Svet ECB in Evropski parlament. Dokončno odločitev sprejmejo voditelji EU, če je potrebno, s kvalificirano večino.

Vir:Delo.si

V Londonu se je indeks FTSE 100 na začetku trgovalnega dne zvišal za 0,32 odstotka in se giblje pri 5128 točkah. V Frankfurt se je indeks DAX 30 zvišal za 0,64 odstotka in se giblje pri 5534 točkah, v Parizu pa je indeks CAC 40 pridobil 0,49 odstotka in se giblje pri 3630 točkah.

Na vodilni azijski borzi v Tokiu je indeks Nikkei trgovanje končal pri vrednosti 9963,99 točke, kar je za 0,31 odstotka več kot v torek. Na dvig tečajev je vplival optimizem glede morebitne pomoči zadolženi Grčiji ter krepitev dolarja in evra v primerjavi z jenom.

Osrednji indeks na šanghajski borzi je pridobil 1,1 odstotka, v Hongkongu pa 0,7 odstotka, medtem ko je v Južni Koreji osrednji indeks zdrsnil za 0,37 odstotka. Trgovanje z delnicami na Wall Streetu se je v torek končalo v zelenih številkah.

Delniški indeks Dow Jones je trgovanje sklenil pri 10.058,33 točke, kar je bilo za 1,51 odstotka več kot v ponedeljek. Tehnološki indeks Nasdaq pa je pridobil 1,17 odstotka in se ustavil pri 2150,87 točke.

Vir:Dnevnik.si

„Prepričan sem, da bo Grčija naredila vse, da bo ostala v evroobmočju in pridobila poroštvo ECB,“ je novinarjem v Jakarti zaupal Soros. Trgovanje na svetovnih borzah se je umirilo, po tem ko so v javnost prišle informacije, da EU razmišlja o finančni pomoči Grčiji. Tečaj evra je v primerjavi z dolarjem zaradi zaskrbljenosti investitorjev glede sposobnosti Grčije, da se reši iz javnofinančnih težav, padal.

EU bo jutri razpravljala o pomoči Grčiji, ta pa se bo pripravljala na val stavk in protestov, ki ji grozijo zaradi načrtov, s katerimi poskuša zmanjšati 12,7-odstotni javnofinančni primanjkljaj in 112,6-odstotni javni dolg. Nemški finančni minister Wolfgang Schaeuble bo evropskim zakonodajalcem predstavil načrt, s katerim bi lahko pomagali grški vladi, čeprav paketu pomoči nasprotujejo druge države v evroobmočju, ki poskušajo slednjega zaščititi. „Upam, da bodo Evropska unija, Evropska centralna banka in evroobmočje našli način, ki ne bo preveč drag in ki bo Grčiji pomagal na poti okrevanja,“ je dejal Soros.

Vsakršno obliko finančne pomoči bi pospremili strogi pogoji in obljuba, da bo grška vlada uvedla nekatere reforme, je sporočil nemški politik Michael Meister. Med drugim so na mizi možnosti za bilateralno pomoč ali paket pomoči s strani držav v evroobmočju, je še sporočil Meister. Grški premier George Papandreu je včeraj predstavil več korakov, s katerimi bodo poskušali rešiti svoje javnofinančne težave. Med drugim načrtujejo 5,5-odstotno znižanje plač vladnim uslužbencem in oprostitev plačila davka za Grke, ki so v državo "vrnili" denar, prej naložen na računih v tujini. Analitik pri bonitetni agenciji Fitch Ratings Brian Coulton je opozoril, da bi odhod katerekoli države iz evroobmočja skoraj gotovo pomenil „bančno krizo“.

Vir:Dnevnik.si

Srbija in Evropska unija sta 1. februarja začeli polno izvajati trgovinski del sporazuma o stabilizaciji in pridruževanju s Srbijo, ki velja za vstopnico na poti k polnopravnemu članstvu v EU. Vodja delegacije EU v Srbiji Vincent Degert je srbskim gospodarstvenikom pojasnil, da so ključna področja, ki jih pokriva trgovinski sporazum, trgovinska liberalizacija, konkurenčnost, intelektualna lastnina, tranzitni promet in nadzor državne pomoči. Srbska vlada je poudarila, da bo polno izvajanje trgovinskega dela o stabilizaciji in pridruževanju okrepilo gospodarsko stabilnost Srbije in zagotovilo večjo varnost srbskim izvoznikom, ki jim je omogočen brezcarinski plasma blaga na trg Evropske unije.

Srbija in EU sta sporazum sklenili aprila 2008, EU pa je izvajanje trgovinskega dela sporazuma na zahtevo Nizozemske, ki je zahtevala polno sodelovanje Srbije s haaškim tribunalom, takoj ob podpisu v celoti zamrznila. Srbija ga je 1. februarja lani kljub temu začela enostransko izvajati, EU pa ga je odmrznila decembra lani, ker je glavni haaški tožilec Serge Brammertz prepričal Nizozemsko, da si Srbija prizadeva aretirati zadnja dva haaška obtoženca Ratka Mladića in Gorana Hadžića. Vincent Degert je poudaril, da so glavne koristi, ki jih bo izvajanje sporazuma prineslo Srbiji, vzpostavljanje predvidljivih trgovinskih pravil, povečanje konkurenčnosti podjetij in pocenitev uvoza iz EU. Degert je še pojasnil, da bo Unija lahko zaradi izvajanja trgovinskega sporazuma nadzorovala proces napredka Srbije, kar bo vplivalo na odločanje o njeni kandidaturi za članstvo v EU, ki jo je Srbija uradno vložila konec decembra lani. Degert je sklenil, da bo že sredi marca potekal prvi sestanek odbora predstavnikov Srbije in EU, ki bo spremljal napredek v izvajanju sporazuma. Prepoznaven pravni okvir in nadzor državne pomoči S prehodnim sporazumom je EU potrdila svojo enostransko odločitev, s katero je leta 2000 ukinila carine in večino kvot za blago, ki ga Srbija izvaža v Unijo. Za Srbijo je polno izvajanje trgovinskega dela sporazuma o stabilizaciji in pridruževanju pomembno tudi zato, ker bo odločitev šefov diplomacij držav EU potekla leta 2010. Srbska vlada je še pojasnila, da sporazum omogoča postopno odpiranje srbskega trga za proizvode iz EU v naslednjem petletnem obdobju, kar bo srbskim potrošnikom zagotovilo dostop do več kakovostnih izdelkov.

Po mnenju vlade bodo imeli srbski proizvajalci in mednarodni vlagatelji na voljo tudi prepoznaven pravni okvir, zato se bodo lahko prilagodili novim pravilom poslovanja. Srbska vlada je poudarila, da bo uvajanje pravil EU, ki se nanašajo na varstvo konkurence in nadzor državne pomoči, vzpostavilo poštena tržna pravila za poslovanje vseh družb, zagotovilo ugodnejše cene za potrošnike in racionalnejšo porabo davkoplačevalskega denarja. Kvote za izvoz občutljivih izdelkov na tržišče Unije Srbija je s polnim izvajanjem trgovinskega dela sporazuma o stabilizaciji in pridruževanju dobila ekskluzivne kvote za izvoz nekaterih občutljivih izdelkov, ki so v EU pod posebnim trgovinskim režimom. Gre za izvoz 180 tisoč ton sladkorja, 63 tisoč hektolitrov vina, 8700 ton teletine in nekaterih vrst rib.

Srbija je pridobila tudi nadzor nad izvorom blaga v trgovini z EU, in sicer blaga iz regije, ki ga zajema sporazum o svobodni trgovini v srednji Evropi (CEFTA), ter za Turčijo in države članice sporazuma EFTA, to je Norveško, Švico, Islandijo in Liechtenstein. Srbija bo tako postala privlačnejša za vlaganja predvsem za podjetja, ki so svojo proizvodnjo že regionalno organizirale v državah CEFTA. S ciljem nadzora nad izvajanjem sporazuma bosta EU in srbska vlada ustanovili tudi odbor za uresničevanje prehodnega sporazuma. Cilj sporazuma je, da bi med članicami EU in Srbijo v šestih letih ukinili večino carin, v desetih mesecih enostranskega izvajanja sporazuma pa je imela Srbija 78 milijonov evrov primanjkljaja, medtem ko so podjetja privarčevala 310 milijonov.

Srbija mora staviti predvsem na izvozni trg Svetovalka predsednika Gospodarske zbornice Srbije Radmila Milivojević je pojasnila, da sporazum predvideva medsebojno asimetrično liberalizacijo trgovine, vendar je za Srbijo še pomembneje, da se je obvezala, da bo uskladila zakonodajo s pravnimi normami EU. Kot je še menila, je izjemno pomembno tudi ugotavljanje izvora blaga, ki ga Srbija kljub sporazumom ni mogla uveljavljati z državami CEFTA in EFTA ter s Turčijo. Gre za ekonomijo velikih razsežnosti, vlagatelji pa lahko po eni strani izkoristijo prednosti velikega tržišča, po drugi strani pa po nižjih cenah pridobijo kakovostnejše blago. Milivojevićeva je še poudarila, da bo morala Srbija narediti več za lastno konkurenčnost, ker v zadnjih šestih letih ni imela pomembnejšega izvoza na tržišče EU, ker je praviloma izvažala izdelke z nizko dodano vrednostjo. Po njenem mnenju mora srbska vlada zagotoviti makroekonomski okvir, pri čemer sprejeti program za povečanje konkurenčnosti ne zadošča, ker vsebuje le množico kratkoročnih ukrepov, temveč je potreben nacionalni program konkurenčnosti in gospodarskega razvoja Srbije. Milivojevićeva je opozorila, da je bila razvojna politika v Srbiji doslej usmerjena predvsem na storitvene dejavnosti, potrebna pa je reindustrializacija ter sodobna industrijska politika, ki bo prepoznala konkurenčne prednosti industrije. Sklenila je, da bo morala Srbija ustvariti več izdelkov z visoko dodano vrednostjo in najti svoje mesto na izvoznem trgu, ker se domača potrošnja zaradi gospodarske krize ne bo bistveno povečala, nerealno pa bi bilo tudi pričakovati velik priliv tujega kapitala.

Srbija bo imela več koristi kot škode

Prva dama vladne pisarne za evropske povezave Milica Delević je ocenila, da polno izvajanje trgovinskega dela sporazuma o stabilizaciji in pridruževanju pomeni jasen signal, da se Srbiji odpira pot v Evropsko unijo. Tako meni tudi minister za evropske integracije Božidar Djelić, ki je še poudaril, da je srbska vlada ravnala pravilno, ko se je odločila, da bo začela enostransko izvajati sporazum. Po njegovih navedbah so srbski potrošniki zaradi takšne odločitve vlade, ki je omogočala brezcarinski uvoz iz Srbije, lahko že do zdaj kupovali določene izdelke po nižjih cenah. Svetovalec Ekonomskega inštituta EU Dragomir Janković je menil, da je Srbija postala prepoznaven partner in privlačnejša za tuje vlagatelje. Po njegovem mnenju je Srbija tudi dober most k vzhodnemu trgu, ki bo zanesljivo privabil tujce, ker bodo lahko svoje proizvode pod ugodnejšimi pogoji izvažali v Rusijo, Belorusijo in Ukrajino. Janković je tudi prepričan, da bo korist od izvajanja trgovinskega dela sporazuma večja kot škoda, ki jo bo srbsko gospodarstvo utrpelo zaradi zmanjšanja oziroma ukinitve carin. Meni, da bodo na boljšem tudi potrošniki, ker se bodo razbili monopoli na srbskem trgu, kar bo povzročilo večjo potrošnjo, ki pa pomeni večji priliv zaradi davka na dodano vrednost v državni proračun in izničenje negativnih učinkov ukinitve carinskih dajatev.

V Srbijo prihaja polovica sredstev iz držav Unije

Po mnenju Tanje Miščević iz Fakultete za politične vede sporazum krepi ekonomsko stabilnost Srbije, njen odnos z EU pa je zasnovan na pogodbi, ki ne dopušča enostranskih potez. Za urednika časnika Izzivi evropskih integracij Nikola Jovanovića sporazum pomeni pravno varnost za gospodarstvenike in večji kreditni ugled države, ki bi moral omogočiti večja tuja vlaganja. V zvezi s tem je opozoril, da več kot polovica sredstev prihaja v Srbijo iz držav Evropske unije. Po njegovem bodo reforme v Srbiji segle veliko globlje kot do carin, ker sporazum zahteva uskladitev zakonodaje, varovanje intelektualne lastnine in konkurence ter nadzor nad državnimi subvencijami. Predsednik upravnega odbora Sintelona Nikola Pavičić računa na nove partnerje, ki jim bodo omogočili proizvodnjo blaga, ki manjka na srbskem trgu. Po njegovem je sodelovanje s tujimi partnerji potrebno tudi zato, ker je problem srbskega izvoza, da nima izdelkov, ki bi bili primerni za izvoz na evropski ali vzhodni trg. Zato Srbija potrebuje tudi druge vrste pomoči, ne le kapitala.

Saša Djogović z inštituta za raziskovanje tržišča največjo prednost vidi v postopnem razbijanju kartelskih in monopolnih struktur, kako bo Srbija izkoristila prednosti sporazuma, pa je odvisno od njih samih in konkurenčnosti srbskih izdelkov. Predsednik združenja delodajalcev Srbije Stevan Avramović vidi problem v tem, da je v Srbiji veliko nelikvidnih podjetij, medtem ko se denar od prodaje podjetij ni vračal v gospodarstvo, da bi se lahko posodobilo in izdelovalo kakovostne izdelke za trg EU.

Vir:Delo.si

Berlin - Nemčija je izgubila naslov največjega svetovnega izvoznika; ta naziv si je tudi uradno prislužila Kitajska, poročajo tuje tiskovne agencije. Lani je Nemčija izvozila za 803,2 milijarde evrov blaga in storitev, uvozila pa jih je za 667,1 milijarde evrov, kar je 17,2 odstotka manj kot v letu 2008, je sporočil nemški statistični urad. Izvoz v trgovinske partnerice znotraj EU se je lani zmanjšal za 19,1 odstotka na 503,5 milijarde evrov, izvoz v druge države pa se je zmanjšal za 17,1 odstotka na 299,7 milijarde evrov.

Kljub padcu izvoza v letu 2009 pa je največje evropsko gospodarstvo v decembru lani prvič po oktobru 2008 zabeležilo rast. Uvoz se je decembra lani v primerjavi z enakim obdobjem leto prej znižal za 6,5 odstotka na 55,5 milijarde evrov, na mesečni ravni pa se je povečal za 4,5 odstotka. Presežek v zunanjetrgovinski bilanci je v letu 2009 znašal 136,1 milijarde evrov, medtem ko je v letu 2008 znašal 178,3 milijarde evrov. Kot po poročanju ameriške tiskovne agencije AP poudarjajo analitiki, je trend v zunanji trgovini očitno pozitiven in je pomembno prispeval h gospodarski rasti v zadnjem lanskem četrtletju. Izvoz naj bi se tudi v prihodnje povečal, čeprav naj bi se bo dinamika rasti umirila.

Po prvih ocenah naj bi gospodarska rast v Nemčiji v zadnjem lanskem četrtletju v primerjavi s četrtletjem prej znašala 0,2 odstotka. To bi bila že tretja zaporedna četrtletna rast, potem ko se je država izvila iz globoke recesije. Uradni podatki o gospodarski rasti bodo objavljeni v petek. Nemški statistični urad je danes objavil tudi podatke o januarski inflaciji. Ta je bila v letni primerjavi 0,8-odstotna. V mesečni primerjavi pa je Nemčija januarja zaradi sezonskih dejavnikov zabeležila 0,6-odstotno deflacijo. Nemčija je lani zabeležila 0,4-odstotno inflacijo, kar je najnižja inflacija po združitvi Nemčij v letu 1990.

Vir:Delo.si

Britanski letalski prevoznik British Airways je v tretjem poslovnem četrtletju ustvaril 50 milijonov funtov (57,3 milijona evrov) izgube, kar je boljši poslovni rezultat od napovedanega. Kljub temu družba za celotno poslovno leto, ki se bo zaključilo marca, napoveduje rekordno izgubo.

 Vir:Dnevnik.si