Dow Jones je danes znova doživel "črn dan", saj se je vrednost tega osrednjega delniškega indeksa na Wall Streetu znižala za 369,88 točke oz. 3,58 odstotka na 9955,50 točke. Dow je sredi popoldanskega trgovanja padel celo za skoraj 800 točk, kar je nov dnevni rekorden padec, vendar se je proti koncu trgovanja nekoliko okrepil.

Tehnološki indeks Nasdaq jo je danes odnesel še slabše, saj se je vrednost "indeksa nove ekonomije" znižala za 84,43 točke oz. 4,34 odstotka na 1862.96 točke.

Vir: www.dnevnik.si

(Zapri)

Pred odprtjem trgovanja v ZDA so se prodajni pritiski na evropskih borzah sicer nekoliko pomirili, potem ko so se ameriške borze odprle z okoli petodstotnim minusom, pa je evropske borze zajel nov prodajni val, ki je cene delnic dodatno znižal. Evropske delnice so se tako včeraj v povprečju pocenile za od šest do osem odstotkov.

Nemški DAX 30 je že ob odprtju trgovanja upadel na najnižjo vrednost po juniju 2006, francoski CAC 40 je dosegel najnižjo vrednost od začetka leta 2005, britanski FTSE 100 pa je bil nazadnje na tako nizki vrednosti decembra 2004. Še huje je bilo na tokijski borzi, kjer je NIKKEI 225 izgubil še štiri odstotke in se tako spustil na najnižjo vrednost po letu 2003, medtem ko je ruski regulator včeraj ponovno ustavil trgovanje, saj je indeks RTS izgubil skoraj 17 odstotkov vrednosti. Med največjimi včerajšnjimi izgubarji je bil nemški Hypo Real Estate Holding, ki je, potem ko je propadel prvotni reševalni načrt Nemčije in nekaterih komercialnih bank, na borzi izgubil več kot 40 odstotkov tržne vrednosti. Delnica nemške banke Commerzbank se je včeraj pocenila za 16 odstotkov, ameriška Citigroup je izgubila desetino vrednosti, švicarski rudar Xstrata pa kar 18 odstotkov. "Po vsej verjetnosti bo za investitorje težak teden, saj so spoznali, da kreditne krize še zdaleč ni konec," je dogajanje komentiral glavni strateg ameriškega D.A. Davidson&Co Frederic Dickson.

Panike med vlagatelji ni umiril niti v petek sprejeti 700 milijard dolarjev vreden reševalni paket za ameriške banke, saj za zdaj ni znano, ali bo lahko preprečil recesijo, po kakšnih cenah bodo odkupovali slabe naložbe in kakšen bo učinek na bančni sektor. Prav tako k ublažitvi panike ni pripomogel niti sobotni sestanek štirih evropskih članic skupine G8, saj so po sestanku sporočili, da bo vsaka država reševala oziroma podprla svoj bančni sistem.

matjaz.polanic@dnevnik.si

Vir: www.dnevnik.si

(Zapri)

Ameriški računalniški koncern Hewlett-Packard (HP) bo v prihodnjih dveh letih v Nemčiji ukinil 1400 delovnih mest. Kot so pojasnili v koncernu, gre za del prestrukturiranja na svetovni ravni.

Okrog 1150 delovnih mest bodo ukinili v podružnici nedavno prevzetega podjetja Electronic Data Systems (EDS), 250 pa v matičnem podjetju. HP ima sicer trenutno v Nemčiji 8500 zaposlenih, EDS pa okrog 4200.

HP je septembra napovedal, da bo v okviru vključevanja nedavno prevzetega podjetja EDS v prihodnjih treh letih po vsem svetu ukinil 24.600 delovnih mest.

Vir: www.delo.si
(Zapri)

Se bo palica gneva vlad, ki so prisiljene priskočiti na pomoč finančnim institucijam v težavah, zlomila na hrbtih vodilnih kadrov? Kadar poslovna morala narekuje direktorju banke, ki jo pred nelikvidnostjo rešujejo z javnim - torej davkoplačevalskim - denarjem, da v znamenje odgovornosti za nastale probleme sestopi s funkcije, imajo novi delničarji legitimno pravico preprečiti izplačilo milijonskih odpravnin, kar je že izkusil Axel Miller ob odhodu iz francosko-belgijske Dexie.

Bankirji so lahko »iznajdljivi in domiselni, nedopustno pa je, kadar poskušajo posledice lastne neodgovornosti prevaliti na druge«, je po elizejskem vrhu zatrdil Jean-Claude Juncker, zato se je četverica zavzela za takšen plačni sistem, da direktorji ne bodo nagrajeni, kadar izpostavljajo banke in njihove stranke nepremišljenim tveganjem. Takšno »perverzno logiko«, kakor jo označuje luksemburški premier, »je treba ustaviti«.

Drži, a vendarle ne bi smeli prezreti, da ima velik del krivde za nastale težave nebrzdan konkurenčni boj za dobičke, ki odgovornim v finančnih institucijah narekuje, da si izmišljajo vselej nove produkte z visoko stopnjo donosnosti, a tudi tveganja. In prav ta »špekulativni kapitalizem«, kakor je nezdravi fenomen sodobnega bančništva označil Nicolas Sarkozy, povzroča prepletanje mrež nepreglednih poslov s terjatvami, zadolžnicami in vrednostnimi papirji, ki se izmikajo slehernemu nadzoru.

»Nujnost oživljanja etike v svetu financ«, citirajmo še Silvia Berlusconija, je zagotovo hvalevredna pobuda elizejskega posveta, toda avtorji so v isti sapi priznali popolno nemoč ukrepanja, kajti svetlo idejo o odgovornosti naj bi zapisali zgolj v »kodeks obnašanja«, torej pravilnik brez sankcije. In če je tako težko postaviti jasna, predvsem pa zavezujoča pravila za nagrajevanje vodilnih kadrov finančnih institucij, kolikšne probleme šele lahko pričakujejo, ko bodo poskušali k preglednosti poslovanja pripraviti investicijske družbe ali špekulativne sklade, ki obračajo kapitale v vrednosti bruto proizvoda velikih evropskih držav.

Vir: www.delo.si

(Zapri)

Ameriški spletni gigant Google je preložil načrtovano povezavo z Yahoojem na področju spletnega oglaševanja. Za to potezo se je odločil, da bi ameriški protimonopolni regulatorji imeli več časa za proučitev vseh posledic predlagane povezave.

"Ko smo junija najavili naš oglaševalski dogovor z Yahoojem, smo se dogovorili, da bomo njegovo uvedbo preložili do oktobra, da bi dali regulatorjem čas za proučitev podrobnosti," so v petek sporočili iz Googla.

Ker pa so še vedno v pogovorih z ministrstvom za pravosodje, so se zdaj v Googlu odločili še za krajšo zakasnitev uvedbe dogovora - dokler se ne končajo pogovori. Dogovor predvideva, da bi Google s svojo tehnologijo skrbel za ciljne oglase ob rezultatih iskanja na Yahoojevih straneh.

Po mnenju analitikov bi predlagano spletno oglaševalsko povezavo lahko uporabili kot primer, ki kaže, da so politiki in regulatorji, ki se jih obtožuje, da so dopustili "samouničenje" finančnih trgov, zdaj bolj pozorni glede ekonomskih interesov državljanov.

"Če povežeš Google in Yahoo, si dejansko ustvaril zaprt monopol in regulatorji glede tega ne bodo imeli smisla za humor," je povedal analitik Rob Enderle iz skupine Enderle.

Oba spletna giganta, znana zlasti po svojih spletnih iskalnikih, sta omenjeno povezavo že večkrat zagovarjala pred kritiki, med katerimi je še posebej glasen največji svetovni proizvajalec programske opreme Microsoft.

Po ocenah Microsofta, ki je z letošnjim neuspešnim poskusom prevzema Yahooja slednjega pravzaprav pognal v iskanje partnerjev, bi Googlova povezava z Yahoojem omejila konkurenco in Googlu dala velik nadzor nad spletnim iskanjem, storitvijo, ki se jo označuje kot vrata v internet.

Po mnenju nasprotnikov povezave bi to lahko privedlo do višjih cen oglasov, kar bi bilo slabo za oglaševalce, in prevelikega nadzora, kar bi predstavljalo grožnjo za varovanje zasebnosti.

Zagovorniki pa so po drugi strani prepričani, da bi onemogočanje predlagane povezave Googla in Yahooja negativno vplivalo na razvoj trga spletnega oglaševanja in e-trgovanja.

Vir: www.delo.si
(Zapri)

Francosko predsedstvo EU je za danes sklicalo nujni sestanek predsednikov držav in vlad štirih evropskih članic skupine G-8 - francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja, nemške kanclerke Angele Merkel, britanskega in italijanskega premiera Gordona Browna ter Silvia Berlusconija, ki so se s predsednikom Evropske centralne banke (ECB) Jeanom-Claudeom Trichetom in vodjo evroskupine Jeanom-Claudeom Junckerjem pogovarjali o tem, kako se odzvati na krizo na finančnih trgih.

Dogovorili smo se, da bodo države vsaka na svoj način, s svojimi ukrepi podprle bančni sistem, vendar se bodo med seboj usklajevale, je po današnjem vrhu v Parizu sporočil Nicolas Sarkozy. Dodal je, da je treba čim prej sklicati mednarodno konferenco ter vse udeležence na trgu podvreči nadzoru.

Nemška kanclerka Angela Merkel je dejala, da bo usklajeno delovanje med državami ponovno vzpostavilo zaupanje v sistem ter da Evropa potrebuje dosleden in skladen odziv, pri čemer vsi pokažejo svojo odgovornost. "Nadaljevali pa bomo na nacionalni ravni," je potrdila besede Sarkozyja.

Sarkozy je poleg tega navedel, da so se voditelji danes strinjali, da bodo države v primeru podpore javnega sektorja bankam v krizi zagotovile, da bodo odgovorni za nastalo škodo primerno kaznovani.

Sarkozy je poleg tega navedel, da so se voditelji danes strinjali, da bodo države v primeru podpore javnega sektorja bankam v krizi zagotovile, da bodo odgovorni za nastalo škodo primerno kaznovani. "Nekaj se moramo naučiti iz krize, kar pomeni, da morajo tisti, ki so odgovorni, za to tudi odgovarjati," je jasna Merklova.

Predsedujoči je dejal, da so se sogovorniki strinjali, da mora biti "v izjemnih okoliščinah" Evropska komisija fleksibilna pri uporabi pravil državnih pomoči in dodeljevanja nujne pomoči problematičnim bankam in drugim finančnim institucijam. Omenil je pakt o stabilnosti in rasti, katerega spoštovanje mora po njegovem prav tako odsevati izjemne razmere, kar nenazadnje ta tudi dopušča. Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je le potrdil, kar je povedal Sarkozy.

Sarkozy: Ostrejši nadzor je nujen

Ta je med drugim izpostavil, da morajo evropske banke delovati na enakovredni osnovi z drugimi in da se morajo zaradi vidika zagotavljanja konkurenčnosti spremeniti tudi računovodska pravila. Nujni so ostrejši nadzor, zakonodaja ter boljši standardi, okrepitev vsega navedenega pa mora potekati koordinirano.

Nov sistem oziroma nov finančni svet, "v katerega bo lahko vsak državljan verjel", po besedah Sarkozyja pomeni, da so vsi udeleženci na trgu "pod nadzorom". Tako bi bilo treba v prihodnje tesno bdeti ne le nad bankami, ampak tudi različnimi investicijskimi podjetji in hedge skladi.

Okrepitev nadzora in regulacije ter standardov mora biti koordinirano, je nadalje povedal Sarkozy in dodal, da so se danes dogovorili še o delovni skupini nadzornikov, centralnih bank in finančnih ministrov.

Juncker: Evropski narodi ne morejo delovati ločeno

Da evropski narodi ne morejo delovati ločeno, ampak morajo usklajevati delovanje, je menil Juncker. Po njegovem je treba v "najresnejši krizi od druge svetovne vojne" zagotoviti likvidnost zaradi povrnitve zaupanja. Tukaj pa ne gre le za zavezo vlad, ampak tudi zasebnega sektorja. Celotna Evropa mora ukrepati, je poudaril in pri tem spomnil na spoštovanje pakta o stabilnosti in rasti.

Sicer pa je dolgoletni vodja evroskupine izpostavil, da moramo preiti v nov sistem, kjer bodo tudi banke vedele, kaj počnejo. "Potrebujemo podjetniški kapitalizem, ne pa špekulativnega oziroma avanturističnega," je zatrdil in poudaril, da se morajo odgovorni zavedati, da ne morejo stranke prevzeti posledic njihovih tveganj.

Tudi Trichet je mnenja, da je trenutno najpomembnejša "sestavina" recepta zaupanje. Evropskim gospodinjstvom je zatrdil, da lahko računajo na ECB, ki bo zagotovila cenovno stabilnost, na stabilne pogoje pa se lahko zanesejo tudi podjetja, ki imajo posojila na srednji in dolgi rok.

Voditelji so po koncu srečanja pohvalili ZDA, ki so sprejele odločitev o 700 milijard vrednem načrtu reševanja finančnega sektorja. Sarkozy je izrazil prepričanje, da odločitev ZDA prispeva k stabilnosti in zaupanju, ob tem pa ponovil, da sam nikoli ni razmišljal o vzpostavitvi več milijard vrednega sklada za reševanje problematičnih evropskih bank.

Današnje srečanje je Sarkozy ocenil kot "nujno in tudi produktivno". Merklova je dejala, da je dalo zelo pomemben signal bankam in finančnim institucijam, Brown pa je javnosti sporočil, da Evropa dela vse za stabilnost in varnost podjetij in družin. Po mnenju Berlusconija smo priča odločenosti evropskih vlad, da poskrbijo za varnost depozitov državljanov, po oceni Barrosa pa odločenosti vseh za usklajene evropske napore za okrepitev zaupanja

Brown in Merklova sta sicer pristala na današnji sestanek v Parizu šele potem, ko se je Sarkozy distanciral od ideje o več milijardnem skladu za reševanje bank.

Poziv IMF k enotnemu odgovoru EU

Generalni direktor Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Dominique Strauss-Kahn je danes po pogovoru s predsednikom Sarkozyjem evropske države pozval k enotnemu odzivu na svetovno finančno krizo. Evropa po njegovem potrebuje usklajen nastop.

Po prepričanju Strauss-Kahna je treba trgom dati vedeti, da v Evropi ne bo vsaka država ukrepala po svoje.

V ponedeljek se bo sestala evroskupina z Junckerjem na čelu, ki po pravilu oceni razmere na trgih, nato sledi v torek zasedanje vseh finančnih ministrov EU, ki se ga bo udeležil tudi minister Andrej Bajuk. Predvidoma se bodo ministri zavzeli za usklajen pristop EU k trenutnim dogajanjem na trgih.

Vir: www.delo.si
(Zapri)

Predstavniški dom ameriškega kongresa je v petek z 263 glasovi za in 171 proti potrdil 700 milijard dolarjev vreden predlog zakona za reševanje finančne krize. Senat ga je potrdil že v sredo s 74 glasovi proti 25, medtem pa ga je podpisal tudi že predsednik ZDA George Bush.

Predsednik Bush je kmalu po glasovanju izrazil olajšanje in hvaležnost kongresu, da je potrdil predlog zakona. Obenem je napovedal, da ga bo še isti dan podpisal, kar je tudi že storil.

"Zahvaljujoč trdemu delu članov obeh strank v obeh domovih kongresa ter duhu sodelovanja med kongresom in mojo administracijo smo ta zakon dokončali v ustreznem času," je dejal Bush potem, ko si je dva tedna prizadeval prepričati kongresnike, predvsem člane republikanske stranke, naj sprejmejo odločitev v korist ameriškega gospodarstva. Predstavniški dom si je ob tem sredi tedna celo vzel dva dneva oddiha zaradi judovskega novega leta.

Bush je skušal tudi pomiriti strahove velikega dela Američanov glede vloge države in stroškov zakona. "Kot trden zagovornik svobodnega podjetništva verjamem, da lahko pride do vladnega posredovanja le, ko je to potrebno. V tem primeru je bil ukrep potreben," je dejal Bush in izrazil optimizem, da bodo končni stroški zakona veliko nižji od uvodnih napovedi.

Predsednica predstavniškega doma, demokratka Nancy Pelosi iz Kalifornije, je povedala, da je zakon potreben za začetek oblikovanja finančne stabilnosti države in gospodarske varnosti ljudi. "Vsi vemo, da smo sredi finančne krize. In vemo, če ne bomo storimo ničesar, se bo kriza najverjetneje poslabšala in nas potegnila v gospodarski polom, kakršnega še nismo videli," pa je povedal vodja republikanske manjšine v predstavniškem domu John Boehner iz Ohia. Predsednik odbora za finance demokrat Barney Frank iz Massachusettsa je napovedal, da zgodbe še ni konec, in obljubil, da bodo prihodnje leto sledila zaslišanja o vzrokih krize.

Zakonu so se najbolj upirali republikanci v predstavniškem domu, ki so bili pod pritiskom svojih volivcev. Slednjim namreč nihče ni dovolj dobro pojasnil, da je vladni ukrep, ki so ga povezovali s socializmom, nujno potreben za preprečitev gospodarske katastrofe. "Nihče na vzhodu Tennesseeja ne sovraži bolj dejstva, da bom glasoval za predlog kot jaz," je poudaril republikanski kongresnik Zach Wamp. "Glasoval bom za, ker so stvari res slabe in nimam izbire," je pristavil.

Trinajst dni prepričevanj

Glasovanje v predstavniškem domu je končalo dramatičnih trinajst dni prepričevanj kongresnikov, da potrdijo načrt finančnega ministra Henryja Paulsona za reševanje finančne krize. Tri strani dolg uvodni predlog ministra je v tem času dramatičnih pozivov za ukrepanje in opozoril pred katastrofo ter pogajanj doživel precej sprememb, vendar v osnovi ostaja isti. Ministrstvo bo dobilo na voljo 700 milijard dolarjev za odkupovanje slabih naložb finančnih podjetij v vrednostne papirje, podprte z drugorazrednimi hipotekami, s čimer bi omilili finančno stisko, ki je s kreditnim krčem začela ogrožati širše gospodarstvo.

Ministrstvo za delo je v četrtek sporočilo, da se je pretekli teden krepko povečalo število novih prijav za pomoč brezposelnim, ministrstvo za trgovino pa je poročalo o avgustovskem padcu tovarniških naročil za štiri odstotke. Ministrstvo za delo je danes prav tako poročalo, da so delodajalci septembra ukinili skupaj 159.000 delovnih mest, stopnja brezposelnosti pa je ostala nespremenjena od avgusta, in sicer na 6,1 odstotkih. Plače so medtem septembra povečale za 0,2 odstotka v primerjavi z avgustom.

Takojšnje ukrepanje

Potrjeni predlog zakona daje finančnemu ministrstvu takoj na voljo 250 milijard dolarjev, 100 milijard, če bo za to zaprosil predsednik Bush. Za preostalih 350 milijard dolarjev bo moralo ministrstvo zaprositi posebej, kongres pa ima po vloženi prošnji na voljo 15 dni, da jo zavrne.

Ustanovljena sta nadzorna odbora za porabo denarja, vlada bo morala agresivneje posegati na trg za preprečevanje propadanja hipotek, omejili bodo plače direktorjem finančnih podjetij, ki bodo prejela državno pomoč, vlada pa bo lahko prevzela lastniške deleže v podjetjih, s čimer se bo morebitni prihodnji dobiček vrnil v proračun.

Predlog zakona prav tako nalaga predsedniku ZDA, da v petih letih kongresu predstavni načrt, kako priti do denarja, če bo izvajanje načrta ustvarjalo proračunsko izgubo. Predlog zakona med drugim zvišuje zavarovano vsoto za depozite s strani Zvezne korporacije za zavarovanje depozitov na 250.000 dolarjev. Komisija za vrednostne papirje in borzo (SEC) pa je medtem vzporedno potrdila nova računovodska pravila glede knjiženja vrednostnih papirjev, kar je prav tako pomagalo h kompromisu.

Vir: www.delo.si
(Zapri)

Začetek obratovanja plinovoda Južni tok naj bi se zamaknil za najmanj dve leti, torej vsaj do leta 2015, je poročal ruski časnik Vedomosti, ki se sklicuje na Gazpromove razvojne načrte. Čeprav je prvi mož Gazproma Aleksej Miller še januarja izjavil, da je leto 2013 realističen datum za začetek obratovanja plinovoda Južni tok, je v projektu, ki ga je pripravil Gazprom in ki nosi ime »Splošni načrt razvoja plinskega sektorja do leta 2030«, začetek obratovanja plinovoda prestavljen za najmanj dve leti, poroča časopis.

Posamezni odseki plinovoda naj bi začeli postopoma obratovati med letoma 2015 in 2020, sicer pa mora Gazprom menda zgraditi še 2400 kilometrov plinovoda po ruskem ozemlju, če naj bi Južni tok začel obratovati. V dokumentu so prvič omenjene tudi zmogljivost plinovoda (31 milijard kubičnih metrov na leto) in vrednosti projekta. Po oceni Gazproma naj bi bil samo morski del vreden približno deset milijard dolarjev, približno toliko naj bi stal tudi kopenski, z vsakim letom zamude pa naj bi se cena povišala za pet do deset odstotkov.

Zamude pa ne bodo vplivale le na vrednost projekta, temveč utegnejo Gazprom stati še precej več. Z zamudo se namreč prvič pojavi možnost, da bi plinovod Nabucco s prenosno zmogljivostjo med 26 in 32 milijardami kubičnih metrov plina na leto do držav vzhodne in srednje Evrope prišel prej kakor Gazprom.

Vir: www.delo.si
(Zapri)