In kdaj bodo v AA Tehniko vstopili še drugi lastniki, Petrol, Aerodrom Ljubljana in večinski lastniki AA, državni PDP? "S Petrolom smo se dogovorili za moratorij in reprogram dolga, ne pa tudi za konzerzijo ter s tem vstop v Tehniko. Bosta pa to naredila Aerodrom in PDP. Prvi bo prispeval 4,3-milijonsko terjatev do AA, PDP pa svež kapital v višini do pet milijonov evrov," je za Finance povedal Marjan Ravnikar, podpredsednik uprave AA.

In kako hitro je mogoče vse to izvesti?

"Upamo, da čim prej, sa je to povezano z gradnjo tretjega hangarja, za katerega potrebujemo od dva do 3,5 milijona evrov. Hangar bi namreč moral stati do konca leta, sicer bomo zelo težko izpeljali vse obveznosti do strank. Denimo do španskega Spanaira, s katerim smo, potem, ko smo decembra lani zmagali na mednarodnem razpisu, podpisali petletno pogodbo v vrednosti 20 milijonov evrov," napoveduje Ravnikar.

Adria Airways, ki je lani imela 170 milijonov evrov vseh prihodkov, z vzdrževanjem in servisiranjem letal drugih prevoznikov letno ustvari od 10 do 12 milijonov evrov. "Če oziroma ko bomo imeli še tretji hangar, ki bo tako kot drugi namenjem izključno zunanjim letalom, bomo k temu dodali še 25 do 30 odstotkov oziroma okoli tri milijone efvrov," je povedal Marjan Ravnikar.

Vir:Delo.si

Premier si želi, da bi Mehdorn prevzel svetovalno vlogo pri sanaciji in modernizaciji Slovenskih železnic, saj gre za managerja, ki sodi med 10 najboljših na svojem področju, je dejal.

Če bo Mehdorn prevzel omenjeno vlogo, kar bi bilo prvič, da bo v nek velik slovenski državni sistem prišel tuji manager, bo glede na zakon o omejevanju plač za vodilne v državnih podjetjih, deležen enakih omejitev, je napovedal Pahor.

Ob tem je dejal, da naj bi se z Mehdornom sestali dvakrat, prvič v petek, drugič pa v maju, ko se bo Mehdorn sestal tudi z usmerjevalnim odborom za sanacijo železnic.

Vir:Dnevnik.si

Ljubljana - Akontacija dohodnine in davka od dohodkov pravnih oseb pri dohodku od obveznic je povzročala višjo ceno obveznic, ki so jih izdajale gospodarske družbe s sedežem v Sloveniji, je pojasnil Franc Križanič. Z odpravo akontacije bodo lahko banke in podjetja učinkoviteje nastopili na svetovnem kapitalskem trgu, kar bo po njegovih besedah razbremenilo vlogo države pri preprečevanju upada dejavnosti finančnega sektorja. Z novelama zakonov o dohodnini ter o davku od dohodkov pravnih oseb se bo uvedla nova olajšava za zaposlovanje težje zaposljivih oseb, hkrati pa zvišala splošna olajšava za vlaganja v raziskave in razvoj.

Obe bosta veljali že za leto 2010. Delodajalcu nižja davčna osnova Nova olajšava za novo zaposlovanje je predvidena v obliki zmanjšanja davčne osnove od dohodka iz dejavnosti oz. za davek od dohodkov pravnih oseb za novo zaposlovanje določenih težje zaposljivih kategorij oseb. Gre za mlajše od 26 let in starejše od 55 let, ki so bili vsaj šest mesecev prijavljeni na zavodu za zaposlovanje, je povedal Križanič. Delodajalcu se bo davčna osnova znižala za 45 odstotkov izplačane plače te osebe, olajšavo pa bo lahko uveljavljal prvih 24 mesecev njene zaposlitve. Ob tem je Križanič kot dodaten pogoj izpostavil, da se bo moralo skupno število zaposlenih pri tem poslovnem subjektu v poslovnem letu povečati. Splošna olajšava za vlaganja v raziskave in razvoj, ki zdaj znaša 20 odstotkov, se bo z uveljavitvijo novel zakona o dohodnini ter zakona o davku od dohodkov pravnih oseb zvišala na 40 odstotkov zneska za vlaganja v raziskave in razvoj.

Hkrati se ohranja desetodstotna regionalna olajšava, je dodal minister, ki pričakuje, da bodo slovenska podjetja uspela ustvariti takšne tehnologije, da bodo bistveno konkurenčnejša na svetovnem trgu ter povečala obseg dejavnosti in prihodke. Spremembe vseh treh zakonov bodo imele po Križaničevih besedah nevtralen finančni učinek na državni proračun. Sam pričakuje, da se bo DZ strinjal z obravnavo po nujnem postopku in bodo vse tri novele zakonov začele veljati sredi junija. Gradbeništvo lahko reši le preusmeritev v izvoz Na finančnem ministrstvu so pripravili posebno jamstveno shemo za pomoč gradbenim podjetjem. Ustrezna strateška telesa vlade se glede njene smiselnosti sicer niso enoznačno opredelila, je povedal Križanič, ki meni, da lahko predimenizionirano slovensko gradbeništvo reši le preusmeritev v izvoz. "Če bi ta jamstvena shema stekla, bi spodbujala izvozno usmeritev tega sektorja, ki je za slovenske razmere izrazito predimenizioniran in se ne more rešiti drugače, kot da se v pomembnem deležu usmeri v izvoz," je po seji vlade dejal Križanič. Ob tem je dodal, da je gospodarska diplomacija dala gradbenim podjetjem kar nekaj vzvodov za preusmeritev v izvoz in menil, da "morda pa bodo v tej preusmeritvi uspeli".

Križanič je napovedal tudi možnost, da bi v zakona o javnem naročanju vnesli določbo o ničnosti oz. neveljavnosti pogodb, če bi se naknadno izkazalo, da so posledica kartelnega dogovarjanja. "To še preučujemo, morda bodo potrebni novi popravki obeh zakonov, ki sta bila pred kratkim prenovljena," je dejal. Z eno vlogo do socialne pomoči, štipendije in otroškega dodatka Vlada je za obravnavo v DZ pripravila novelo zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev ter novelo o socialno-varstvenih prejemkih. Po novem bo posameznik z eno samo vlogo na center za socialno delo lahko zaprosil za različne prejemke, od otroškega dodatka, štipendije pa do socialne pomoči. S tema dvema zakonoma bo pri nas prišlo do precejšnje prerazporeditve socialnih prejemkov med prebivalstvo, je po seji vlade poudaril minister za delo Ivan Svetlik.

Gre za več kot 700 milijonov evrov na letni ravni. Cilj obeh zakonov je bolj pravična in dolgoročno vzdržna socialna država in da bi pomoč dobili res tisti, ki jo potrebujejo, ki so v težkem socialno-ekonomskem položaju, je danes pojasnil Svetlik. Kot pravi, želijo z obema novelama preprečiti izkoriščanje in zlorabe sistema socialne varnosti, ga poenostaviti in uvesti večjo preglednost ter učinkovitost pri delitvi teh sredstev. Sistem naj bi bil tudi bolj prijazen do uporabnikov, je še napovedal Svetlik. Po novem bo tako center za socialno delo "enotna vstopna točka" za uveljavljanje socialnih pravic, ki so zdaj v domeni različni resorjev oz. ministrstev. Tako bo posameznik po besedah Svetlika z eno samo vlogo in eno samo odločbo pridobil te različne prejemke.

Vir:Delo.si

Kot so v odzivu na poročanje medijev, da bo Makedonija zaradi nespoštovanja rokov razveljavila pogodbo s slovenskim Mercatorjem o gradnji trgovskega centra v Skopju, sporočili iz Mercatorja, se napoved o razveljavitvi pogodbe nanaša na 10.971 kvadratnih metrov zemljišča, ki leži ob večjem zemljišču. Gre za 50.153 kvadratnih metrov veliko zemljišče, ki ga je Mercator kupil leta 2005.

V obdobju po nakupu zemljišča je Mercator urejal urbanistične zadeve na lokaciji, po prejemu podrobnega urbanističnega načrta v decembru 2005, pa se je izkazalo, da je za ureditev dokumentacije potrebno dokupiti zemljišče v izmeri 12.199 kvadratnih metrov, ki je bilo lasti Makedonije oz. ministrstva za promet in zveze. Po izvedbi več let trajajočih administrativnih postopkov in lastniškega prenosa je Mercator zemljišče s površino 10.971 kvadratnih metrov odkupil, za preostalih 1228 kvadratnih metrov pa sklenitev kupoprodajne pogodbe v Mercatorju še pričakujejo.

V omenjeni pogodbi za dokup 10.971 kvadratnih metrov zemljišča je eden od pogojev za njeno veljavnost tudi pridobitev gradbenega dovoljenja v roku šest mesecev od podpisa pogodbe. Družba Investment International, ki je v lasti Mercatorja, je v najkrajšem možnem času pripravila idejni projekt in pridobila lokacijske pogoje, vendar zaradi kratkega pogodbenega roka ni bilo možno sprojektirati glavnega projekta in pridobiti gradbenega dovoljenja.

Slednje namreč zahteva obsežno in dobro pripravljeno projektno dokumentacijo za sicer obsežen in kompleksen projekt, poudarjajo v Mercatorju. V največjem slovenskem trgovcu ocenjujejo, da bodo skupaj s pristojnimi makedonskimi institucijami zaplet z iztekom roka za pridobitev gradbenega dovoljenja razrešili v obojestransko korist.

Projekt nakupovalnega središča na Karpošu je za skupino Mercator razvojno zanimiv in ga želijo realizirati, pogoj za realizacijo projekta pa je razrešitev nastale situacije okrog lastništva dodatnega zemljišča. Z gradnjo so v Mercatorju pripravljeni začeti, ko bo to formalno mogoče, otvoritev nakupovalnega središča Karpoš pa v tem primeru načrtujejo v letu 2012.

Vir:Dnevnik.si

Na poslovanje Skupine Triglav so poleg visokih škod negativno vplivale tudi zavarovalno-tehnične rezervacije, ki so se zvišale za skoraj 200 milijonov evrov, na 2,2 milijarde evrov. Dodatno so morali v Skupini Triglav odpraviti tudi za 7,1 milijona evrov dobrega imena pri Triglav Kopaonik Osiguranje in Krajini Kopaonik. Po drugi strani pa je nakup dodatnega 41-odstotnega deleža črnogorske zavarovalnice Lovćen pozitivno vplival na bilance Triglava.

Za omejeni delež je Triglav namreč odštel le šest milijonov evrov oziroma 0,8 milijona evrov manj, kot so ocenili njegovo pošteno vrednost. Tudi sicer je iz včeraj objavljenega letnega poročila Skupine Triglav razvidno, da v svojih bilancah skrivajo večmilijonske dobičke.

Delež v Abanki namreč vrednotijo na le slabih 65 milijonov evrov, dejansko pa je vreden dobrih 36 milijonov evrov več. Za okoli 5,6 milijona evrov imajo v bilancah podvrednoten tudi delež v Nami, nekaj sto tisoč evrov razlike pa je tudi pri njihovem deležu v Goriških opekarnah. Že pred časom smo poročali, da ima Zavarovalnica Triglav že več let oblikovanih bistveno več škodnih rezervacij na premijo kot njena največja konkurenta, v primeru, da bi sprostili del teh rezervacij, pa bi to občutneje povečalo njihov dobiček.

Vir:Dnevnik.si

Ljubljana - Zaradi izbruha islandskega ognjenika potniki ne odpovedujejo aranžmajev za bližajoče se prvomajske praznike, so včeraj zatrdili v turističnih agencijah Kompas in Palma. V obeh zagotavljajo, da za zdaj niso odpovedali nobenega prvomajskega skupinskega potovanja, domov se je vrnila tudi večina gostov, ki so zaradi islandskega ognjenika in zaprtja zračnega prostora podaljšali bivanje v tujini. Prav izvirno pa so svojo težavo rešili štirje poslovneži, ki so bili zaradi zaprtja zračnega prostora ujeti v Parizu. Prisilno bivanje v francoski prestolnici, primerno standardu, ni poceni. Dvesto evrov na noč, dve noči, skupaj 1600 evrov.

Za pot v London, po Franciji, prek Bruslja v Amsterdam, celo v Barcelono ali morda Švico in Nemčijo so tu hitri vlaki. Kaj pa srednjeevropska domovina Slovenija? Vlak iz Pariza do Frankfurta vozi od štiri do pet ur, cena: dobrih sto evrov; od Frankfurta do Ljubljane stane 150 evrov za 12 ur vožnje. (Skupaj za štiri ljudi tisoč evrov, če bi dobili prostor.) Spalnik od Münchna do Ljubljane od 100 do 163 evrov. (Dodatno najmanj 400 evrov.) Rent-a-car? Sprejemljivo. A po ne popolnoma preverjeni zgodbi so se možakarji odločili za najcenejšo in verjetno najhitrejšo rešitev: za 1600 evrov so kupili avto in se pripeljali v Ljubljano. Po Michelinu 1260 kilometrov in 11 ur ter 51 minut skozi Strasbourg, od tega 1226 kilometrov po avtocestah; in 186,68 evra stroškov (za gorivo, cestnine, predornine, slovensko avtocestno nalepko). (Najkrajša pot bi bila dolga 1187 kilometrov, ob 150 evrih stroškov pa bi se vozili 15 ur.)

In kako kaže za prvomajske praznike? »

Vsa zagotovljena potovanja za prvomajske praznike nameravamo izpeljati, odpovedi letalskih poletov za prihodnji teden ni. Tudi potniki ne odpovedujejo prvomajskih aranžmajev, opažamo pa, da se je v zadnjem času precej povečalo povpraševanje po aranžmajih na Hrvaškem, v Sloveniji in v bližnjih državah, torej po aranžmajih, ki vključujejo lastni prevoz,« je včeraj povedala Irena Soban iz turistične agencije Kompas. Direktor turistične agencije Palma Matej Knaus o oceni poslovne škode zaradi zaprtja zračnega prostora še ni hotel govoriti. Po njegovih besedah bodo konkretne številke lahko predstavili šele čez približno teden. »Ta čas se ukvarjamo predvsem z obvladovanjem razmer, za katere pričakujem, da se bodo v prihodnjih dneh normalizirale.« Knaus je še poudaril, da niso odpovedali odhoda nobenega skupinskega potovanja, le nekaj odhodov in prihodov so morali preložiti ali potnike preusmeriti oziroma jim poiskati alternativne poti.

Tudi za prihodnji teden pričakujejo, da bo na pot odpotovalo vseh pet tisoč turistov, ki so pri tej agenciji za zdaj kupili prvomajski aranžma. Predsednik združenja turističnih agencij Tone Matjašič je sicer napovedal, da bodo agencije zaradi odpovedi letov utrpele veliko škodo, tako zaradi odpovedi potovanj kot zaradi tožb; te bodo vlagali potniki, ki so morali več dni na svoje stroške ostati na drugem koncu sveta. Direktor Slovenske turistične organizacije Dimitrij Piciga je povedal, da so po njihovih ocenah tujci do torka odpovedali od 10.000 do 15.000 prenočitev v Sloveniji.

 Na Bledu odpovedali 1200 prenočitev »Zaradi zaprtja zračnega prostora smo ta teden imeli 1200 odpovedi prenočitev, v glavnem na Bledu, ki je bolj vpet v mednarodne turistične tokove. Večinoma gre za tuje goste iz Japonske in ZDA, ki niso mogli prileteti v Slovenijo, preloženi so bili tudi trije kongresi na Bledu,« je včeraj povedal Andrej Šprajc, direktor družbe Sava TMC, ki obvladuje blejski turizem. Poudaril je, da so to odpovedi za tekoči teden, »za prvi maj za zdaj odpovedi ni.«

 Vir:Delo.si

Gre za banko, ki je enako pismo, v katerem je napovedala ustanovitev konzorcija izbranih bank, pred dobrima dvema meseca odobrila tudi Agrokorju, ko se je ta potegoval za nakup 36 odstotkov Mercatorja. Omenjeni podatek bi lahko podkrepil navedbe o skupnem naskoku Atlantic Grupe in Agrokorja na Drogo Kolinsko, ki jih je bilo v zadnjih dveh dneh mogoče slišati v neuradnih krogih. V Atlantic Grupi, ki je v večinski lasti predsednika uprave Emila Tedeschija, so sicer že v torek zatrdili, da so ponudbo oddali samostojno in da s financiranjem morebitnega prevzema ne bodo imeli težav. Kljub temu velja opozoriti na tri pomembna dejstva. Prvič, že včeraj smo poročali, da je Droga Kolinska, ki jo Istrabenz prodaja v okviru prisilne poravnave, vsaj kapitalsko okrog dvakrat močnejša od Atlantic Grupe.

Slovenska skupina je najmanj enaka ali celo uspešnejša od svojega morebitnega prevzemnika tudi pri drugih kazalnikih: Droga Kolinska je tako na ravni skupine lani ustvarila 326 milijonov evrov prihodkov, kar je 24 milijonov evrov več od vsote prihodkov Atlantic Grupe, ki je imela zadnji dan lanskega leta za okrog 129 milijonov evrov obveznosti. Obstaja torej relativno velika verjetnost, da bi stroške prevzema novi lastnik prej ali slej prevalil na Drogo Kolinsko. Ta je lani zmanjšala neto finančni dolg (stopnja zadolženosti konec leta 2008 je komaj presegala 50 odstotkov), pri čemer je za razliko od družb iz Skupine Pivovarne Laško ne obremenjujejo "tajkunski" krediti. Drugič, opaziti je, da Atlantic Grupa tako imenovanega podpornega pisma ni pridobila pri nobeni od bank, ki so pred leti v okviru javne prodaje postale manjšinske solastnice skupine. Med njimi je najti tudi Societe Generale, pokojninske sklade, ki jih upravlja Raifeissen, in celo Zagrebačko banko. Ta je v lasti Unicredita, ki je skupaj z avstrijsko podružnico te italijanske banke enako pismo poslala Agrokorju.

Se je torej Atlantic Grupa na slovensko podružnico Unicredita, ki jo vodi France Arhar, obrnila tudi zaradi prikrivanja "sledi" do Agrokorjeve "hišne" banke? In tretjič, javna skrivnost na Hrvaškem je, da je Tedeschi, milo rečeno, v dobrih odnosih z lastnikom Agrokorja in najbogatejšim Hrvatom Ivico Todorićem. Poleg tega, da Tedeschija in družino Todorić povezuje solastništvo hrvaške televizije RTL, sta Agrokor in Atlantic Grupa predlani podpisali sporazum o strateškem sodelovanju pri odpiranju lekarn v Agrokorjevi maloprodajni mreži Konzum. Prav Tedeschi naj bi bil eden od solastnikov investicijskega sklada, ki je po poročanju hrvaških medijev že oktobra lani od Todorića odkupil verigo drogerij Kozmo. Tedeschi sicer že leta 2003 ni izključil možnosti kapitalskega povezovanja hrvaške prehrambene industrije (Atlantic Grupe, Agrokorja, Podravke, Vindije in Francka).

Vir:Dnevnik.si

Ljubljana - Lani je večina oz. 83 odstotkov potnikov potovala z rednimi leti. Na teh letih jih je največ potovalo na relacijah med Slovenijo in Nemčijo (16 odstotkov), Veliko Britanijo (12 odstotkov), Turčijo in Francijo (po osem odstotkov) ter Srbijo (sedem odstotkov). Največji porast števila potnikov na rednih letih je bil na relacijah med Slovenijo ter Srbijo in Turčijo (za štiri odstotke), največji padec pa na relacijah med Slovenijo in Belgijo (za 41 odstotkov). Na rednih letih je 59 odstotkov potnikov potovalo med letališčem na Brniku in letališči znotraj EU, ostali pa so potovali med ljubljanskim in letališči izven EU.

Posebni leti so lani predstavljali 17 odstotkov vseh potnikov, ki so potovali prek Letališča Jožeta Pučnika Ljubljana. Največ jih je potovalo na relaciji med Slovenijo in Grčijo (33 odstotkov), Tunizijo (16 odstotkov), Egiptom (15 odstotkov), Turčijo (10 odstotkov) in Izraelom (tri odstotke). Največji porast med njimi so zabeležili na relaciji med Slovenijo ter Malto, kjer se je promet potnikov skoraj podvojil, največji upad pa na relacijah med Slovenijo in Španijo, kjer se je promet potnikov skoraj prepolovil.

Dobra polovica potnikov na teh letih je potovala na relacijah med brniškim letališčem in letališči izven EU, slaba polovica pa na relacijah med letališčem Ljubljana in letališči znotraj EU. Kot še ugotavlja državni statistični urad, je največji slovenski letalski prevoznik lani prepeljal 1,14 milijona potnikov, kar je 12 odstotkov manj kot leta 2008. Lani je prepeljal tudi približno 1850 ton blaga, kar je 30 odstotkov manj kot predlani. Število prepeljanih potnikov je upadlo prvič po letu 2001, promet blaga pa je doživel padec drugo leto zapored, še navajajo statistiki.

Vir:Delo.si