Ljubljana - Po sporazumu sta med gradbinci obstajali "velika koalicija" in "mala koalicija". V veliki so bili SCT Ivana Zidarja, Primorje Dušana Črnigoja, nekdanje gospodarsko interesno združenje Gradis skupaj z Gradisom nizkimi gradnjami Maribor ter Kraški zidar, ki ga vodi Radoš Lipanje.

V mali koaliciji pa CM Celje, CP Maribor, CP Novo mesto in CP Ljubljana. Po informacijah današnjih Financ so pozneje k sporazumu pristopali novi podpisniki. Podpisniki so se zavezali, da bodo pri oddaji ponudb "nastopili koordinirano" in "uskladili svoja stališča pred oddajo ponudb". Hkrati so se dogovorili, da bodo izvajanje sporazuma spremljali vsake tri mesece. Uskladili so se tudi, da se pri razpisih ne bodo povezovali z drugimi ponudniki ali se nanje prijavljali samostojno.

Sporazum tudi določa sporazumno reševanje sporov, za arbitra v primeru spora pa pooblašča prvega moža SCT Ivana Zidarja. "Postopek pred arbitrom se vodi po pravilniku o postopku med stalno arbitražo pri GZS. Odločitev arbitra je dokončna," je navedeno v sporazumu. Upokojeni direktor CMC Andrej Kamenšek je za Finance razkril, da je sporazum nastal predvsem na pobudo "operative", to je SCT, Primorja ... "Vegrad je v sporazum prišel pozneje, ne spomnim se, ali je bila takrat že direktorica Hilda Tovšak," je dejal Kamenšek in dodal: "Veste, to smo se pač morali dogovoriti. Ampak za vse posle se nismo dogovarjali. Le za največje."

Finance navajajo tudi nekaj konkretnih primerov o dogovarjanju med gradbinci: za gradnjo odseka Vučja vas - Beltinci, za viadukt Bivje in za odsek Kronovo - Dobruška vas. Kamenšek je za časnik potrdil tudi, da je maja 2000 pisal takratnemu direktorju Darsa Janezu Božiču in se pritožil, da velika koalicija izrinja malo z dumpinškimi cenami. Dars je tako po njegovih besedah nekaj vedel o sporazumu med gradbinci, vsega pa ne. "Zapisnika sporazuma niso dobili," je zatrdil. Božič je za Finance dejal, da je o zemonskem sporazumu slišal nekaj govoric, ampak nič določnega. Dopisa nekdanjega direktorja CMC pa se ne spomni. Kot je še poudaril Božič, na Darsu razpisov niso prilagajali izvajalcem, so pa v tem obdobju pri razpisih uvedli novost, s katero so omejili apetite izvajalcev po napihovanju cen. Zaradi tega so bili, tako Božič, deležni ostrih kritik gradbenih podjetij.

Gradbinci so kartelno dogovarjanje oziroma sporazum večinoma zanikali. Lipanje je dejal, da je bil Kraški zidar kot majhno podjetje zgolj prisiljen nastopati v konzorciju, prvi mož CP Ljubljana Alojz Kramljak se dogovarjanja ne spomni, prav tako ga ne pozna Črnigoj.

Sporazuma se prav tako ne spomni Zidar: "Kaj je bilo včasih, ne vem, to je že prazgodovina. Mi se dobivamo. Tudi v Zemonu. V glavnem se kregamo. Videti se ne moremo in se bomo poklali med sabo. Se nimamo kaj dogovarjati, ker tako ali tako noben drug razen nas ne zna delati avtocest." Zaradi domnevnega kartlenega dogovarjanja slovenskih gradbincev - SCT, Vegrad, Primorje, Cestno podjetje Ljubljana, Cestno podjetje Maribor in Gradbeno podjetje Grosuplje ter njihove odvisne družbe, CMC in Kraški zidar - je postopek sprožil tudi urad za varstvo konkurence.

Urad preiskuje domnevno sporne skupne ponudbe gradbincev za javne razpise Darsa med letoma 2005 in 2009. Varuha konkurence pa naj bi zanimali tudi drugi objekti, med drugim gradnja predorov Markovec in Šentvid. Vir:Delo.si

Ugibanja o prodaji Zvonovega deleža v Heliosu je spodbudil predvsem nedavni sestanek med predstavniki Kapitalske in Slovenske odškodninske družbe ter Zvona Ena Holdinga. Kot je znano, bosta morala Kad in Sod prodati več svojih naložb, zaradi česar bosta poskušala k skupni prodaji pritegniti tudi nekatere večje lastnike.

Vendar pa, zatrjuje predsednik uprave Kada Borut Jamnik, na tem sestanku "o Heliosu sploh niso govorili". "Helios ima trenutno velikega lastnika (Zvon Ena Holding, op. p.), ki nam dovoljuje strateško razmišljanje in nas ne omejuje pri naših načrtih," nam je povedal predsednik uprave Heliosa Uroš Slavinec, ki je s trenutno lastniško strukturo zadovoljen. "Če bi se paradržavna sklada odločila za zmanjšanje svojega lastniškega deleža, pa bi del njunih delnic poskušal kupiti tudi Helios," je še povedal Slavinec.

Skupina Helios je lani ustvarila kar 25-odstotni padec čistih prihodkov, medtem ko za letošnje leto načrtujejo 7-odstotno rast. "V prvem četrtletju smo zabeležili 9-odstotno rast, v aprilu pa je bila ta še nekoliko višja. Od balkanskih trgov in Slovenije letos nimamo večjih pričakovanj, v EU pričakujemo manjšo rast, medtem ko nekoliko višjo rast pričakujemo predvsem na trgih vzhodne Evrope," pravi Slavinec in dodaja, da se bodo letos poskušali osredotočiti predvsem na njihov osnovni posel, nadaljevali pa bodo tudi s prodajo poslovno nepotrebnega premoženja. Samo lani je prodaja poslovno nepotrebnega premoženja in finančnih naložb ter znižanje višine obratnih sredstev Skupini Helios prinesla kar 29,4 milijona evrov denarnega toka iz poslovanja.

V Heliosu trenutno iščejo kupce tudi za nekatera zemljišča, preverjajo pa tudi zanimanje med investitorji za njihovo divizijo lepil (Belinka Kemostik in hrvaški Metakem). Letos je Heliosova beograjska hčerinska družba Zvezda-Helios že prodala družbo Torda-Zvezda, ki je bila v 51-odstotni lasti norveške Torda Ink Holding. Družbo Tordo-Zvezda je kupila ena od ameriških multinacionalk, ki je specializirana za proizvodnjo tiskarskih barv, posel pa je bil vreden okoli dva milijona evrov. Po lanskem znižanju investicij se bodo te letos ponovno zvišale.

Kljub temu povečanje finančnega dolga ni predvideno, saj naj bi glavnino investicij financirali z lastnimi sredstvi. V Heliosu se ozirajo tudi za morebitnimi novimi tarčami, ogledujejo pa si predvsem manjše tehnološko razvite tovarne v razvitem delu EU. "Zanimajo nas predvsem tisti prevzemi, s katerimi bi dobili nove tehnologije, in ne toliko prevzemi zaradi pridobivanja samega trga," še pojasnjuje Slavinec.

Vir:Dnevnik.si

Kot je danes na novinarski konferenci v Ljubljani povedala predsednica društva za marketing Slovenije Maja Makovec Brenčič, je kriza racionalnejše nakupovalne navade poglobila in te navade ostajajo vse bolj trajne. Novi trženjski monitor sicer kaže prve znamke umirjanja recesije, po drugi strani pa so posledice recesije šele zdaj prav zares vidne, saj se je izboljšal občutek varnosti delovnega mesta.

Pričakovanja v zvezi z dohodki in finančnim stanjem nasploh so nekoliko bolj optimistična, najbolj prizadeti segmenti populacije pa so nekoliko manjši kot so bili. "Potrošniki bolj raznoliko in podrobno opisujejo občutenje recesije, veliko bolj so poudarjena zaznavanja podražitev in nižji življenjski standard, zato ne preseneča, da nakupne navade ostajajo bolj ali manj enake kot pred pol leta, posledice pa so vidne tudi na področju uporabe storitev - več kot polovica potrošnikov se pri uporabi storitev vede bolj racionalno kot nekoč," je pojasnil Andraž Zorko iz Valicona.

Vpliv recesije na vsakdanje življenje potrošniki najbolj občutijo pri višjih življenjskih stroških. Tu posledice recesije občuti 17 odstotkov potrošnikov, kar je 12 odstotnih točk več kot jeseni. Da se bodo znižali dohodki, pričakuje 39 odstotkov prebivalcev, kar je 10 odstotnih točk manj kot v zadnjem jesenskem merjenju. 53 odstotkov prebivalcev se zaradi recesije ni odpovedalo ničemur, 12 odstotkov se jih je odreklo dopustu, 10 odstotkov nakupu oblačil, sedem odstotkov pa večjim nakupom in investicijam. Da zaradi recesije kadijo, manj pa je odgovorilo dva odstotka anketirancev.

Namesto enega velikega nakupa 43 odstotkov anketirancev opravi raje več manjših, kar je tri odstotne točke več kot v jesenskem merjenju. 31 odstotkov potrošnikov ostaja zvestih enemu trgovcu, enak odstotek jih tudi raje poseže po slovenski znamki, četudi je dražja. Pri storitvah potrošniki večkrat sami opravijo določena hišna opravila (55 odstotkov), večkrat premislijo ali določeno storitev res potrebujejo (49 odstotkov), ali pa se večkrat odločijo za cenejše možnosti pri storitvah (35 odstotkov). "Pred pol leta se je močno povišal delež 'prizadetih' (tistih, katerih finančno stanje je zaradi recesije slabše), se je pa precej znižal delež tistih, ki pričakujejo poslabšanje finančnega stanja," je pojasnil Zorko.

Število slednjih se je zmanjšalo za osem odstotnih točk na devet odstotkov, število prizadetih pa za dve odstotni točki na 28 odstotkov. Povečal se je delež tistih, ki ne pričakujejo poslabšanja finančnega stanja, so pa v pripravljenosti, in sicer za sedem odstotnih točk na 23 odstotkov. Število tistih, katerih finančno stanje in obseg potrošnje nista spremenjena pa se je zvišal za dve odstotni točki na 29 odstotkov.

Tretji val trženjskega monitorja je od 16. marca do 6. aprila skupaj z družbo Valicon izvedlo Društvo za marketing Slovenije. Raziskava je bila izvedena na nacionalno reprezentativnem vzorcu 1042 oseb, starih med 18 in 65 let.

Vir:Dnevnik.si

Zagreb - Vrednost investicije ni znana, celotno premoženje McDonald'sa na Hrvaškem pa je ocenjeno na 11,6 milijona evrov. Pogodbo so potrdili tudi v McDonald'su, kjer so spomnili, da imajo podobno sodelovanje v več kot 50 državah, ter da približno 80 odstotkov njihovih restavracij vodijo lokalni podjetniki na podlagi franšiz, podjetij v mešani lasti in razvojnih licenc.

V družbi pričakujejo, da bosta Gavrilović in Kujundžić občutno izboljšala poslovanje McDonald'sa na Hrvaškem. Hrvaška podjetnika sta se odločila za razvojno licenco, kar pomeni, da bosta zagotovila financiranje poslovanja vseh restavracij, McDonald'su pa bosta plačala delež od prodaje.

Sicer pa bo ameriška veriga hitre prehrane obdržala pravico do urejanja lokalov, procesa izdelave hrane in uporabe imena. Gavrilović je za Business.hr dejal, da so pogajanja potekala leto in pol, ter da nameravajo do konca letošnjega leta odpreti dve novi restavraciji in prenoviti še dve ali tri obstoječe.

McDonald's je prvo restavracijo na Hrvaškem odprl leta 1996 v Zagrebu, kjer ima zdaj osem restavracij. V Osijeku ima še dve, ostalih šest pa v še šestih večjih mestih.

McDonald's Hrvaška je v letu 2008 ustvaril 1,5 milijonov evrov dobička ter približno 26,5 milijona evrov prihodkov. Vir:Delo.si

Brnik - Obnova osrednjega dela vzletno-pristajalne steze na Letališču Jožeta Pučnika poteka v skladu z načrti in bo končana do 21. aprila. Gre za asfaltno površino v dolžini približno 1.200 metrov, prenavljajo pa tudi spojnice, vzporedno vozno stezo, ploščad za parkiranje malih letal ter širijo glavno letališko ploščad.

Gradbišče sta danes obiskala tudi predsednik uprave družbe Aerodrom Ljubljana Zmago Skobir in predsednik upravnega odbora SCT Ivan Zidar. Tako Zidar kot Skobir sta z do sedaj opravljenim delom zadovoljna, saj zamud ne gre pričakovati. "Dela potekajo po planu, zato sem izredno zadovoljen. Imamo namreč usposobljene in disciplinirane delavce, tudi naša logistika je odlična, tako da zastojev pri delu ne bo. Znamo, zmoremo in imamo voljo, da delo opravimo kvalitetno," je ob ogledu gradbišča dejal prvi mož SCT.

Gre za 23 milijonov vreden naložbeni projekt v osnovno letališko infrastrukturo, ki se je pričel izvajati že leta 2006, zaključen pa bo letos. Za izvajalca gradbenih del so preko evropskega javnega razpisa izbrali družbo SCT, z obnovo pa se bo povečala predvsem varnost steze, ki so jo nazadnje obnovili leta 1992. "Projekt, ki ga gledamo, je v popolnem teku in je v skladu z načrtovanimi plani. Je zadnji del obnove pristajalne steze, v skupni vrednosti 23 milijonov evrov.

Dela so bila dobro načrtovana, zato tudi vse poteka po načrtih. Letališče bo s prenovo dobilo varno pristajanje in vzletanje, povečali bomo tudi pretočnost prometa, tako da bo obnova zalegla za prihodnjih 25 let," je bil zadovoljen tudi Skobir. Vzporedno z obnovo vzletno-pristajalne steze potekajo tudi elektroinštalacijska dela, v asfalt pristajalne steze se vgrajujejo nove svetilke, zamenjali pa bodo tudi kabelske povezave s transfromatorji.

Gradnja novega potniškega terminala vrednega okoli 60 milijonov evrov se bo pričela predvidoma prihodnje leto. Osrednje slovensko letališče ostaja zaprto najkasneje do 21. aprila zvečer, letalski promet pa je preusmerjen na mariborsko letališče.

Vir:Delo.si OBJAVI

Ljubljana - Delegacija treh gradbenih podjetij, in sicer Primorja, Vegrada in ljubljanskega Neimar Investa, se te dni mudi na poslovnem obisku v Libiji. Predstavniki slovenskih gradbincev se bodo z investitorji neposredno pogovarjali o možnostih za izvajanje obsežnih gradbenih projektov, kot so gradnje stanovanjskega naselja, cestne infrastrukture ter bolnišnice in hotela v glavnem mestu Tripoliju.

Vsako podjetje naj bi prevzelo svoj projekt in ga samostojno izvajalo, so včeraj sporočili z Gospodarske zbornice Slovenije (GZS). Družba Neimar Invest, ki jo vodi Safet Brčvak, je v Libiji že podpisala pogodbo za gradnjo stanovanjskega naselja v mestu Sirt v znesku 110 milijonov evrov in pogodbo za gradnjo otroške bolnišnice v Tripoliju v znesku 40 milijonov evrov. Pri izvedbi teh projektov bo sodelovalo več slovenskih podjetij, ki bodo dobavljala opremo, denimo stavbno pohištvo, keramične ploščice, inštalacije, in izvajala končna dela. Iz GZS pa niso sporočili, o katerih projektih se pogovarjalo v Primorju in Vegradu. A mediji so že poročali, da naj bi Primorje gradilo okoli 100 milijonov evrov vredno avtocesto od Tripolija do Gadamisa na alžirski meji, Vegrad pa bolnišnico.

»Zaradi velikih poslovnih priložnosti, ki se kažejo na libijskem trgu,« je GZS začasno imenovala svojega predstavnika za Libijo. To je postal nekdanji direktor Intereurope v Rusiji Esad Ajetij. Znano je, da je največje slovensko gradbeno podjetje SCT v Libiji že dobilo 333 milijonov evrov vreden projekt gradnje treh avtocestnih vpadnic v drugo največje libijsko mesto Bengazi. Prvi mož SCT Ivan Zidar je takrat dejal: »Na našem trgu so cene take, da bo propadel tisti, ki delo dobi, in tudi tisti, ki ga ne dobi. Pri nas je najbolje nič delati ali pa delati v tujini.« Gradbeništvo v Sloveniji tone Vrednost opravljenih gradbenih del v Sloveniji naj bi se letos zmanjšala za 15 odstotkov, pojasnjuje direktor zbornice gradbeništva in industrije gradbenih materialov pri GZS Borut Gržinič.

Potem ko je vrednost opravljenih del v gradbeništvu v rekordnem letu 2008 presegla 3,5 milijarde evrov, se je lani zmanjšala na 2,8 milijarde evrov, letos pa se bo po Gržiničevih besedah zmanjšala na 2,4 milijarde evrov. Ker se vrednost gradbenih del v Sloveniji zmanjšuje, smo Boruta Gržiniča vprašali, ali je izpad prihodkov v Sloveniji mogoče kompenzirati z več deli v tujini. Po njegovem mnenju je to mogoče le delno, saj so vsi tuji trgi zelo zahtevni: »Vstop na tuji trg zahteva veliko priprav, mnogo težav pa je še v fazi izvedbe. Obdelava vsakega trga je zelo draga in dolgotrajna; poznati je treba denimo vso zakonodajo.« Med slovenskimi gradbenimi podjetji, ki največ delajo v tujini, so SCT, Primorje, Vegrad in Energoplan.

Vir:Delo.si

Ljubljana/Maribor - Pri čarterskem prometu so še vedno najbolj priljubljene sredozemske destinacije, predvsem grški otoki. Tu je tudi največ ponudbe in povpraševanja, pojasnjujejo na letališču. "Najave čarterskih letov za letošnjo sezono še niso zaključene, pričakujemo pa, da bo število čarterskih letov in potnikov, prepeljanih z njimi, v sezoni 2010 primerljivo s sezono 2009," je pojasnila Brigita Zorec, vodja korporativnega komuniciranja na Aerodromu Ljubljana, ki upravlja z Letališčem Jožeta Pučnika Ljubljana.

Prvi val čarterskih letov načrtujejo za čas prvomajskih praznikov. Največ jih je nato čez poletne mesece, nekaj destinacij pa je aktualnih tudi pozimi. Gospodarska kriza se pozna tudi pri čarterskih letih, čeprav je bil lani njihov upad glede na leto 2008 manjši, kot ga ljubljansko letališče beleži pri poslovnih potnikih. Lani so na ljubljanskem letališču našteli nekaj manj kot 241.000 čarterskih potnikov, kar je 9,3 odstotka manj kot v 2008. Hkrati to predstavlja slabo šestino vsega javnega potniškega prometa.

Pri čarterskem prometu so še vedno najbolj priljubljene sredozemske destinacije, predvsem grški otoki, ugotavljajo na ljubljanskem letališču. Med že najavljenimi destinacijami čarterskih poletov za letošnje leto so Tenerife, Hurgada, Šarm el Šejk, Antalya, Djerba, Tunis, Monastir, Rodos, Heraklion, Enfidha, Kafallinaia, Chios, Skiatos, Samos, Malta, Kos, Tyira, Preveza, Kavala, Tel Aviv, Mikonos, Varna, Catania. Med novimi destinacijami v Grčiji so Kavala, Chios in Enfiaha.

Nasprotno pa na Letališču Maribor po besedah direktorja Matjaža Sonca zaenkrat še nimajo najavljenih čarterskih letov oz. sam s tem "zaradi obilice drugega dela" ni seznanjen. Na mariborskem letališču se namreč pripravljajo na preusmeritev večine prometa z ljubljanskega letališča, kjer so med 7. in 21. aprilom načrtovana obnovitvena dela na vzletno-pristajalni stezi.

Vir:Delo.si

.Ljubljana - To je naznanila Uradu za varstvo konkurence, ki naj presodi, ali gre za usklajeno delovanje. ATVP je te ugotovitve pristojnemu organu posredoval v torek. Urad naj presodi, ali bi navedeno določanje nadomestil za vodenje računov nematerializiranih vrednostnih papirjev in minimalne ležarine lahko pomenilo usklajeno ravnanje borznoposredniških družb in bank, ki bi pri opravljanju investicijskih storitev in poslov lahko imelo učinek omejevanja konkurence, oz. bi lahko predstavljalo drugo nepravilnost, so povedali na ATVP.

Za to je zagrožena globa do deset odstotkov letnega prometa podjetja v predhodnem poslovnem letu, piše današnji Dnevnik. Ob tem časnik navaja, da je Klirinško depotna družba v začetku leta 2009 nadomestilo za vodenje računa fizičnih strank zvišala na 3,60 evra letno, medtem ko večina borznih hiš in bank strankam za to storitev zaračunava med 6,50 in 7,20 evra, Argonos in Abanka Vipa pa celo 12 oziroma 14,40 evra letno.

Borzne hiše in banke strankam zaračunavajo tudi od 6,50 do 7,20 evra minimalne letne ležarine oz. nadomestila za vzdrževanje stanj vrednostnih papirjev na posameznem trgovalnem računu, čeprav, kot izpostavlja časnik, ne opravijo nobene dodatne storitve. Najvišjo minimalno ležarino imata Argonos in Brokerjet, in sicer 10 oz. 14 evrov.

Za vlagatelja, ki ima na trgovalnem računu za 10.000 evrov delnic, bi sicer strošek ležarine moral znašati vsega slab evro in pol. Pri tem časnik opozarja še, da borzne hiše za to storitev KDD plačujejo le nekaj promilov letno, in sicer glede na povprečno mesečno vrednost delnic in investicijskih kuponov.

Vir:Delo.si