Royal Dutch Shell je prva večja zahodna družba, ki je v zadnjih štirih desetletjih sklenila posel z Bagdadom. Skupna družba, v kateri bo imela iraška vlada 51-odstotni lastniški delež, Royal Dutch Shell pa preostanek, bo pridobivala zemeljski plin z naftnih polj v Basri na jugu Iraka. Z njim bo zalagala domači in tuje trge.

Vrednost posla ocenjujejo na približno štiri milijarde dolarjev, o drugih podrobnostih pa se družbi še dogovarjata. Že prejšnji teden pa je iraški minister za nafto Husein al-Šahristani povedal, da bo Irak v skupni družbi prispeval obstoječe zmogljivosti in opremo, medtem ko bo Royal Dutch Shell prispeval finančna sredstva.

Nekdanji iraški diktator Sadam Husein, ki so ga usmrtili leta 2006, je leta 1972 nacionaliziral celotni naftni sektor in iz države izgnal tuje naftne družbe. Po Huseinovi usmrtitvi so številne tuje družbe sklenile pogodbe s kurdsko vlado, medtem ko je pogodba s Shellom in družbo South Oil Co prva, ki je sklenjena z iraško vlado.

Vir: www.delo.si

Alitalia s pozivom, ki je bil obljavljen v domačih časnikih Il Corriere della Sera, Sole-24Ore, La Repubblica in v londonskem Financial Timesu, išče kupca, ki bi lahko tudi v prihodnje zagotovil njeno delovanje.

Minister za transport Altero Matteoli je povedal, da so možnost za odkup Alitalie ali njenih delov ponudili vsem tujim letalskim prevoznikom, a so ti ponudbo zavrnili. Med njimi je bila tudi nemška Lufthansa, za katero je italijanski premier pred časom dejal, da bi bila za Alitalio "idealen partner". Svoj predlog so pripravili tudi piloti Alitalie, ki za rešitev finančne krize dajejo na voljo svoje odpravnine.

Sindikati imajo po Matteolijevih besedah še vedno možnost, da pristanejo na predlog konzorcija CAI, ki je med drugim predvideval ukinitev 3250 delovnih mest. V tem primeru bi vlada skupino vlagateljev CAI znova zaprosila za pogajanja.

Predsednik civilnih italijanskih oblasti Vito Riggio je v ponedeljek zahteval, da mu Fantozzi do četrtka predloži načrt za finančno sanacijo Alitalie, ki ji sicer grozi odvzem licence. Alitalia od 2. septembra leti z začasnim dovoljenjem.

Vir: www.delo.si

Redingova se je tokrat lotila tudi cen SMS sporočil, ki so bile do sedaj prepuščene ponudnikom. Če bo Evropski parlament julija naslednje leto predlog potrdil, bomo za pošiljanje SMS sporočila iz katerekoli druge države EU plačali 0,11 evra, kar je okoli 60 odstotkov manj. Številke, ki so jih to poletje objavili nacionalni regulativni organi za telekomunikacijska podjetja, so namreč pokazale, da cene pošiljanja kratkih sporočil v gostujočih omrežjih še vedno ostajajo neupravičeno visoke. Roaming pri SMS sporočilih stane tudi do 10-krat več kot domača SMS sporočila.

Predlog predvideva, da se bo najvišja cena za klice v gostujočih omrežjih v drugi državi EU (evrotarifa) znižala s sedanjih 0,46 na 0,34 evra na minuto za odhodne klice, ter z 0,22 na 0,10 evra na minuto za dohodne klice.

Čeprav bo Evropski parlament o uredbi sicer odločal prihodnje leto, naj bi le ta začela veljati šele 2013.

Evrotarifa, ki jo je Evropska komisija uvedla leta 2007, določa najvišje zneske, ki jih operaterji uporabnikom lahko zaračunajo za govorne klice med gostovanjem v omrežjih v drugih državah EU. S 30. junijem 2007 so bile tako uvedene najvišje tarife, in sicer omenjenih 0,49 evra na minuto za odhodne klice in 0,24 evra na minuto za dohodne klice v tujini.

"Uredba EU o gostovanju je bila sprejeta zato, da bi Evropejci lahko svojo pravico do svobode govora po mobilnih telefonih med potovanji po enotnem trgu uveljavljali brez strahu pred previsokimi računi. Zaradi uvedbe uredbe je več kot 400 milijonov uporabnikov mobilnih telefonov po Evropi stroške odhodnih in dohodnih klicev med potovanji, počitnicami ali poslovnimi potmi zmanjšalo za približno 60 odstotkov," je konec avgusta poudarila evropska komisarka Redingova.

Nižje cene prenosa podatkov

Uredba predvideva tudi občutna znižanja pri cenah za prenos podatkov po mobilnem telefonu v tujini. Te naj bi se znižale za okoli 60 odstotkov, kot najvišja meja pa naj bi obveljala cena 1 evro za MB. Če tržišče oziroma ponudniki mobilnih storitev cen do leta 2013 ne bodo dodatno znižali sami, bo za to poskrbela Evropska komisija.

Vir: www.delo.si

V ponedeljek so se iztekle oktobrske pogodbe; zahodnoteksaška lahka nafta, ki bo dobavljena v oktobru, se je podražila za 16,37 dolarja na zaključnih 120,92 dolarja. Ta nafta je med trgovanjem poskočila tudi za več kot 25 dolarjev na okoli 130 dolarjev za 159-litrski sod. To je bil največji dnevni skok doslej; pred tem se je 6. junija nafta podražila za 10,75 dolarja.

Zahodnoteksaška lahka nafta, ki bo dobavljena v novembru, se je danes v elektronskem azijskem trgovanju pocenila za 48 centov na 108,89 dolarja za 159-litrski sod. Ta nafta se je preko noči podražila za 6,62 dolarja na 109,37 dolarja.

Severnomorska nafta brent za dobavo v novembru se je danes na londonski borzi pocenila za 52 centov na 105,52 dolarja. V ponedeljek se je podražila za 6,43 dolarja.

Ponedeljkov skok je po navedbah analitikov deloma posledica tehničnih dejavnikov, povezanih z iztekom oktobrskih pogodb ob koncu trgovanja, poleg tega pa naj bi se vlagatelji ob negotovosti, kakšna bo odločitev v ZDA glede 700 milijard dolarjev vrednega načrta za odkup slabih hipotekarnih posojil, zatekli k naftnim naložbam.

Kongresni voditelji in predstavniki administracije predsednika Georgea Busha so v ponedeljek v Washingtonu nadaljevali pogajanja glede predloga zakona, ki bi vladi omogočil odkupovanje slabih naložb finančnih podjetij, vrednega do 700 milijard dolarjev. Demokrati in predstavniki finančnega ministrstva pod vodstvom ministra Henryja Paulsona, ki mu je predsednik Bush predal pooblastila za reševanje krize, so v ponedeljek zvečer poročali o napredku in zagotavljali, da bo predlog sprejet še v tem tednu. Bush je v ponedeljek ponovno pritisnil na kongres z opozorilom, da jih opazuje ves svet in čaka na rešitev. Nadaljevanje pogajanj je negativno vplivalo na borze in indeks Dow Jones je v ponedeljek zgrmel za 372 točk, cene zlata naraščajo, dolar pada.

Evro je bil danes pri 1,4776 dolarja, medtem ko se je v ponedeljek z njim trgovalo za 1,4770 dolarja. Dolar se je glede na jen nekoliko pocenil, na 105,21 jena.

Vir: www.dnevnik.si

Sredstva je ECB ponudila po odstotno točko nižji obrestni meri od ključne obrestne mere v območju evra, ki trenutno znaša 4,25 odstotka. Banke so že vložile za več kot 80 milijard dolarjev zahtevkov, kar kaže, da so razmere na trgu še vedno negotove.

Ukrep ECB, ki ji predseduje Jean Claude Trichet, je usklajen z ukrepi preostalih glavnih svetovnih centralnih bank, ki poskušajo zajeziti že več kot leto dni trajajočo finančno krizo. Ta je z daljnosežnimi posledicami eskalirala v minulem tednu, ko je šla v stečaj četrta največja ameriška investicijska banka Lehman Brothers, ameriška centralna banka Fed pa je pred propadom z rekordnim posojilom rešila največjo svetovno zavarovalnico American International Group (AIG). Skupaj bodo ECB, Fed, švicarska, angleška, japonska in kanadska centralna banka zagotovile 180 milijard dolarjev dodatnih kratkoročnih likvidnostnih sredstev.

Medtem na drugi strani Atlantika finančni trg doživlja nove tektonske premike. Fed je pod taktirko predsednika Bena Bernankeja dvema ključnima investicijskima bankama - Goldman Sachs in Morgan Stanley - odobril preoblikovanje v bančna holdinga. Preoblikovanje pomeni, da bosta ustanovi lahko odpirali komercialne banke, s čimer si bosta dodatna sredstva zagotovili prek depozitov komitentov. Poleg tega bosta imeli tudi dostop do ugodnih posojil Feda, ki jih ta bankam zagotavlja za prebroditev krize. Po drugi strani pa se bosta morali banki soočiti tudi z ostrejšo regulativo, ki ji investicijske banke niso podvržene. "Odločitev označuje konec Wall Streeta, kot ga poznamo danes," je potezo komentiral nekdanji predsednik Federal Deposit Insurance William Isaac.

G7 pozdravila izredne ukrepe ZDA

Skupina najrazvitejših držav G7, ki je včeraj razpravljala o razmerah na svetovnih finančnih trgih, je pozdravila odločitev ZDA o odkupu za 700 milijard dolarjev slabih bančnih naložb. Podprli pa so tudi ukrepe nekaterih regulatorjev kapitalskih trgov, ki so v minulih dneh začasno prepovedali kratke prodaje finančnih delnic. Indeksi na svetovnih borzah so včeraj po izjemnih skokih konec prejšnjega tedna znova padli, saj so vlagatelji zaskrbljeni, da bi pozivi ameriških kongresnikov po nekaterih spremembah lahko upočasnili realizacijo 700 milijard dolarjev težkega odkupa slabih naložb. Ameriška indeksa S$amp;P 500 in Dow Jones Industrial sta padla za dva odstotka, nemški DAX in britanski FTSE 100 za dobra 2,5 odstotka, francoski CAC 40 pa za 4,4 odstotka. Kongres naj bi o načrtu glasoval še ta teden.

Vir: www.dnevnik.si

Vodstvo je hkrati odločilo, da bo četrtletna dividenda znašala 0,13 dolarja na delnico, kar je za 18 odstotkov več od dividende prejšnjega četrtletja.

Poleg tega so iz Microsofta sporočili, da so zaključili prejšnji, prav tako 40 milijard dolarjev vreden načrt odkupa lastnih delnic.

"Ta najava kaže našo zaupanje v dolgoročno rast podjetja in zavezo k povrnitvi kapitala našim delničarjem," je povedal izvršni finačni direktor Microsofta Chris Liddell.

Vir: www.dnevnik.si

Kot je dejal Riggio v pogovoru za radijsko postajo Radio 24, Alitalia leti le z začasno licenco. "Če načrt finančne sanacije ne prispe v treh ali štirih dneh, ji bomo odvzeli licenco," je dejal Riggio.

Italijanski premier Silvio Berlusconi medtem znova obtožuje sindikate, da so krivi za propad načrta, po katerem bi podjetniški konzorcij CAI s finančno injekcijo v višini milijarde evrov rešil letalsko družbo pred stečajem. "Sindikati so neodgovorni. Ne upoštevajo dobrobiti države in socialnih težav, ki so nastale zaradi njihovega ravnanja. Posledice bodo brezposelnost in katastrofe," je dejal Berlusconi.

Upravitelj Fantozzi medtem išče možne rešitve iz skoraj brezizhodnega položaja, v katerem se je znašla Alitalia. V torek bo v domačih in tujem časniku objavil javni poziv interesentom za nakup celotne družbe ali posameznih delov, ponudbe naj bi morebitni kupci posredovali do 30. septembra. Poziv je danes že objavljen na spletni strani Alitalie.

Na strani sindikatov se znova kaže pripravljenost na nadaljevanje dialoga. Najmočnejši sindikat CGIL, ki je s svojim odklonilnim stališčem do predloga CAI bistveno prispeval k propadu pogajanj, je v nedeljo izrazil željo po nadaljevanju dialoga, a ob posredovanju Fantozzija.

Minuli teden je konzorcij CAI umaknil svojo ponudbo. V zameno za rešitev družbe bi ukinili 3250 delovnih mest, kar ni bilo sprejemljivo za šest od skupno devetih sindikatov, ki delujejo v Alitalii. Italijanski prometni minister Altero Matteoli je v nedeljo opozoril, da bodo v primeru neuspelega reševanja razmere letala Alitalie čez tri ali štiri dni ostala na tleh.

Vir: www.dnevnik.si

Odločitev Feda je bila sprejeta potem, ko je ameriški finančni minister Henry Paulson predlagal kongresu sprejetje načrta o oblikovanju 700 milijard dolarjev vrednega sklada, namenjenega sanaciji finančnega sektorja v ZDA in reševanju finančnih institucij izpod bremena slabih posojil in neizterljivih hipotek. Kongres naj bi o načrtu glasoval še ta teden.

Goldman Sachs in Morgan Stanley sta bili po prodaji bank Bear Stearns in Merrill Lynch ter propadu Lehman Brothers edini preostali neodvisni investicijski banki na Wall Streetu, zaradi zaostritve finančne krize in bojazni pred novimi udarci v finančnem sektorju pa sta začeli iskati strateške partnerje.

Vlagatelji so se namreč bali, da finančni ustanovi v sedanji obliki ne bi preživeli finančne krize. Sprememba statusa jima omogoča tudi dejavnost poslovnega bančništva, med drugim sprejemanja depozitov.

Z odločitvijo Federal Reserve se nadaljuje preoblikovanje bančne industrije v ZDA, ki se je po Veliki depresiji v zgodnji 30. letih prejšnjega stoletja razdelila na poslovne in investicijske banke.

Vir: www.dnevnik.si