Ljubljana - Agencija za trg vrednostnih papirjev opozarja, da so se pojavile osebe, ki vlagatelje telefonsko nagovarjajo k nakupu ali prodaji delnic ter jim posredujejo zavajajoče in neresnične informacije o posameznih delnicah in poslovanju družbe. Agencija vlagateljem priporoča, da v primeru telefonske ponudbe ravnajo zelo previdno in se pred nakupom ali prodajo delnic informirajo o dejanskem gibanju vrednosti delnic ter o vseh spremljajočih stroških, povezanih z njihovo prodajo, pri čemer naj stroške in pogoje poslovanja primerjajo v okviru več družb, ki imajo dovoljenje ATVP za opravljanje storitev in poslov s finančnimi instrumenti.

Seznam je objavljen na spletni strani http://www.atvp.si. ATVP poziva vlagatelje, naj ob morebitnem telefonskem nagovarjanju pridobijo čim več podatkov o tem, kdo kliče, za koga dela in če je le mogoče, naj si zapišejo njihovo telefonsko številko in čas klica.

Vir:Delo.si

Pahor je minuli petek napovedal, da bo skupaj z ministri za gospodarstvo, za razvoj in za finance sestal s predstavniki bančnega in gospodarskega sektorja, s katerimi bodo skušali oceniti trenutne razmere in ugotoviti, kako se izviti iz trenutnega krča.

Po njegovih besedah se namreč gradbeništvo spopada s problemom likvidnosti in plačilne nediscipline, pri čemer je opozoril na problem kreditiranja s strani bank. "Gradbeništvo ima na gospodarsko rast velike multiplikativne učinke. Kako naj vlada pomaga sektorju gradbeništva, hkrati pa ne uveljavi vse potrebne institucije, ki bodo sankcionirale tiste v gradbeništvu, ki so ravnali narobe - tako, da bo pri svojih odločitvah razumljena, uspešna in prepričljiva?" se je v petek vprašal premier in zato napovedal sestanek.

Vir:Dnevnik.si

Kolikšno naj bi bilo to pretakanje, tudi po šestem reševalnem obisku predsednika vlade Boruta Pahorja ni jasno. V obtoku ostaja podatek, da naj bi šlo za 13 do 20 milijard slovenskih tolarjev, oziroma med 56 do 85 milijonov evrov, kar bi, upoštevaje revalorizacijo, pomenilo od 85 do 134 milijonov evrov. Aritmetično sredinskih 110 milijonov evrov je natančno tisti denar, ki bi ob hkratnem državnem prevzemu posojil za potniške vlake v višini 123,6 milijonov evrov, SŽ pripeljal na zeleno vejo.

Prelivanje sredstev je bilo pred četrt stoletja, v času samoupravne interesne skupnosti (sis) železniškega prometa in Železniškega gospodarstva (ŽG) Ljubljana - če malo obujamo spomine na samoupravno dogovarjanje v nekdanji Jugoslaviji -, seveda povsem običajno. Ne samo na tirih, temveč povsod. Nenazadnje verjetno ni sedanjega podjetja, ki se je razvilo iz kakšne temeljne organizacije združenega dela - beri tozda -, ki v preteklosti ne bi prelivalo denarja v sosednji tozd v sestavi ozda ali sozda.

Na kratko. Sedanje vračanje sredstev bi bilo primerljivo samo z vračanjem domnevnih naložb v javne telekomunikacije. Pa še to ne, saj se ti vložki ne izplačujejo neposredno iz proračuna, temveč posredno iz Telekomovih delnic. Ampak za reševanje slovenskega železniškega sistema so očitno primerni vsi prijemi. Za naložbe (minimalno kakih tristo milijonov evrov letno vsaj naslednje desetletje) v zastarelo javno železniško infrastrukturo so parlamentarci na predlog vlade brez odlašanja in odpora podrli integrirani državni proračun. Za kako četrtino milijarde evrov za SŽ pa je očitno treba poiskati za Bruselj kolikor toliko sprejemljive razloge. Prelivanje (110 milijonov) je za zahodnjake morda sprejemljivo.

Tudi sanacija iz leta 2004 lahko postane sedaj nedokončana, saj je (takratni) nakup novih potniških garnitur (123,6 milijonov) za spodoben in propagiran javni potniški promet za evropske standarde primerna obrazložitev. Da ne bo pomote. Slovenija s svojo neizkoriščeno lego na križišču dveh pomembnih evropskih prometnih koridorjev potrebuje učinkovit železniški sistem. Kar pomeni, da za začetek potrebuje sodobno infrastrukturo, ki jo bo treba tudi primerno tržiti in logistično izkoristiti.

Kratkovidno bi bilo, če po njej ne bi vozil in služil tudi domači operater. Ki pa v zadnji petletki ali dveh iz leta v leto vozi po tanki tirnici na robu stečaja. Da bi se Slovenske železnice postavile na normalne tire, sedaj dokaj usklajeno pričakujejo več kot četrtmilijardno državno pomoč. (Ob tu omenjenih - zaokroženo - 234 milijonih še 40 milijonov evrov s strani države že priznane razlike med plačilom in naročilom opravljanja javnega potniškega prometa.)

 Kljub drugačnemu prepričanju javnosti v Slovenske železnice doslej niti ni bilo vloženo veliko denarja, kajti stomilijonskih zneskov (letos 125 milijonov evrov) za opravljanje obveznih javnih gospodarskih služb ni moč opredeliti kot nepotrebne. Če seveda želimo železniški sistem kot celoto ohraniti vsaj na sedanji ravni - kar pomeni večinoma čisto spodobne potniške vlake, ki pa jih je premalo, in precej zastarelo infrastrukturo. Racionalizacija na vseh koncih in krajih pa ob tem seveda ne bo škodila.

Vir:Delo.si

Menda so razvite države, med katere premier Borut Pahor uvršča Avstrijo, Francijo, Luksemburg in Nemčijo, pripravljene Sloveniji pri tem pomagati. O razvojnih vprašanjih Slovenije in tujih zgledih smo se pogovarjali z dr. Lojzetom Sočanom z ljubljanske Fakultete za družbene vede. Kako komentirate ocene, da je letošnje leto za slovenski prihodnji razvoj ključno, in pričakovanja o tuji pomoči pri razvoju in zamisli, da bi iz Slovenije naredili tako imenovano Silicijevo dolino? To je zelo kompleksno vprašanje. Strinjam se, da je treba v letu 2010 narediti vse, kar se da. Toda zdi se, da ne delamo vsega.

Vlada je pripravila izhodno strategijo, ki je bila domača naloga večine članic Evropske unije. Treba je racionalizirati javni sektor in ga narediti bolj racionalnega in učinkovitega. Saj vlada dela v tej smeri. Moram reči, da se pri tem razmeroma dobro dela in lahko pričakujemo, če bo to področje urejeno, da bo Slovenija naredila en korak v pravo smer. Odločilna za preboj med dinamična in visoko razvita gospodarstva pa je tehnološko-inovacijska prenova večine podjetij. Če se primerjamo z Evropo in svetom, imamo približno pol gospodarstva globalno konkurenčnega, tretjino takega, ki jim sledi, preostali del pa takega, ki umira.

Treba je tehnološko prenoviti tudi podjetja, ki nimajo razvojnih oddelkov. Irci so jim rekli tlačani. Nekatera podjetja so brez raziskovalnih oddelkov, ker jih niso ustanovila, druga pa so jih imela, a so jih uničili tujci, ki so prišli v podjetje. Ali pa so jih ukinila domača podjetja sama zaradi znižanja stroškov. Veliko vzrokov je bilo, da v nekaterih podjetjih ni razvojnih oddelkov in v teh podjetjih je pri nas ogroženih približno 150.000 delovnih mest. Nekatera nimajo niti 20.000 evrov dodane vrednosti na zaposlenega. Večinoma gre za ta podjetja. Irski razvojni pristop do podjetij je bil nažlahtnejši. Oni so takrat, ko so bili v najhujši krizi, pregledali vsa podjetja in rekli, ta in ta imajo zadostne razvojne zmogljivosti, v drugo skupino so uvrstili podjetja, ki so imela možnost, da prvim sledijo, če dobijo patente in licence, v tretjo skupino so uvrstili podjetja z dodelavnimi posli, v četrto pa podjetja, ki niso imela ničesar od tega, tako imenovane tlačane. Ali so Irci, ki imajo zdaj resne težave, sploh še lahko zgled? Dolgoročno so dober zgled, ker so se iz najbolj zaostalega gospodarstva v Zahodni Evropi po dodani vrednosti na zaposlenega povzpeli na drugo mesto v Evropi, za Luksemburgom. Kakšna naj bi bila slovenska silicijeva dolina? Čehi naj bi vsako leto v ameriško Silicijevo dolino poslali izobraževat 16 mladih podjetnikov. Kaj lahko pričakujemo pri nas? Začel bi pri parlamentu.

Na Švedskem in Japonskem je parlament sprejel ustrezne zakone in predpise, s katerimi je določil, da sta znanje in tehnološki napredek osnova za njihov razvoj. V ZDA je podobno, oni so že konec 50. let prek države razvijali tvegani kapital, ki pa ga ni dajala samo država, ampak tudi posamezniki, vseh vrst skladi, socialno zavarovanje itd. S tako usmeritvijo so ustvarili finančne temelje za delovanje, česar pa pri nas praktično ni. Da tega v Sloveniji sploh ni, bi ne mogli reči, saj imamo nekaj tehnoloških parkov, nastajajo in razvijajo se tudi vedno nove industrijske cone. Glede na znanje in sposobnosti ter upornost mlade generacije to vendarle nastaja prepočasi, tudi zato, ker ni zadosti podpore, tudi vladne.

Pristop skandinavskih držav je drugačen.

Oni dajejo veliko sredstev univerzam in inštitutom, dobijo pa jih v glavnem tisti, ki rešujejo tehnološka in razvojna vprašanja podjetij in panog, skratka gospodarstva. Kljub temu pa Evropa, oziroma Evropska unija po inovativnosti močno zaostaja za ZDA in nekateri so prepričani, da jih ne bo nikdar ujela. Tako je ravno zato, ker imajo ZDA vgrajen sistem spodbud in razvijanja tehnološko zahtevnih podjetij in imajo inovacijski sistem na vseh ravneh, na ravni ZDA, na ravni držav in regij, kjer oni poberejo vse ideje in rešitve.

MIT (Massachusetts Institute of Technology), ki je ena od elitnih ameriških univerz, je do zdaj prodala toliko znanja, da bi to pomenilo 11. gospodarstvo na svetu. Ali je bilo v boljših konjunkturnih časih pri nas kaj drugače? Tega je bilo daleč premalo. Mislim, da smo po deležu tveganega kapitala v BDP daleč pod desetinko odstotka, pri najuspešnejših državah, Danski Švedski, Finski pa je ta delež do 0,5 odstotka. Bolj organizirani so v Aziji, kjer dajejo polovico sredstev korporacije, banke, zavarovalnice, nekaj pa prispevajo država, posamezniki in poslovni angeli.

Tudi na Kitajskem in na primer v Vietnamu?

Tudi na Kitajskem. Vietnam se zelo hitro razvija in preučujejo, kaj so delali tisti, ki so bili uspešni. Kaj pa lahko rečemo v tej zvezi o Sloveniji? Pri nas je še veliko nerešenih vprašanj, od davčnih olajšav do tveganega kapitala. Primanjkuje nam čvrstosti kot vrednote gospodarstva in naroda, ki mora spoznati, da je znanje ključni razvojni dejavnik in če se za to dobi še dodatna sredstva, se lahko vključijo strokovnjaki iz inštitutov, tudi zunanjih. Pri nas bi bilo tako lahko na tisoče projektov, ki jih v treh četrtinah financirajo izvozniki.

Mislim, da je zelo narobe, da pri nas administracija z razpisi določa, kaj je za podjetja dobro, da bodo bolj konkurenčna. Pri tistih v svetu, ki so kaj naredili in ki imajo večino konkurenčnega gospodarstva, so država in njene agencije poskušale podpreti večino projektov, ki so se jih poskušala lotiti podjetja, še zlasti izvozniki. Mi pa smo imeli nekaj grozdov, ki so bili v letu 2006 v bistvu odpravljeni. Pa niso bili vsi odpravljeni, saj nekateri delujejo. Ja, delujeta avtomobilski in orodjarski grozd, avtomobilski je najmočnejši, orodjarski pa je bolj raziskovalno usmerjen.

Z grozdi so si pomagali tudi drugod; v Severni Ameriki, v severni Italiji, da ne govorim o skandinavskih državah. Stojan Petrič iz Kolektorja je pred štirimi leti predlagal strateško partnerstvo, ki pa ga tedanja vlada ni podprla. Strateško partnerstvo je pravzaprav tuje lastništvo, ki lahko podjetju marsikaj da, če pa materinska družba zaide v težave, se lahko umakne ali hčerinsko podjetje celo zapre. Tudi take izkušnje imamo v Sloveniji. Nesreča je v tem, da imamo visokotehnološke dejavnosti v avstrijski in ameriški lasti.

Velika škoda je, da Slovenija ne organizira več tveganega kapitala. Na voljo smo imeli trikrat po 400 milijonov evrov, pa smo od tega izkoristili samo 22 odstotkov. Nekaj so k tako nizkemu izkoristku pripomogle tudi visoke obresti. Pa tudi to, da je treba pri vsaki naložbi prispevati polovico lastnih sredstev. Tisti, ki so v težavah, tega denarja nimajo, banke, ki so toliko milijard evrov zmetale v prazno, so nezaupljive, vračati pa morajo še stare dolgove. V skandinavskih državah so v grozdih najeli posojilo najmočnejši in jamčili za vračilo, imeli pa so tudi pravico, da vodijo grozd. Slovenija potrebuje tak vzvod, ker pol gospodarstva boleha.

Vir:Delo.si

Ljubljana - Strinjali so se tudi, da bi v težkih časih za gradbeništvo država morala z določenimi ukrepi stopiti panogi nasproti. Vegradovo znižanje cen stanovanj v ljubljanski soseski Celovški dvori je prineslo dobre učinke, je izpostavil Ivan Kroflič iz Vegrada. Povpraševanje se je povečalo, predvsem pa gredo v promet manjša stanovanja. Kroflič je menil, da bo za nadaljnje znižanje cen stanovanj potrebno zniževati tudi stroške gradbincev, kot so komunalni prispevek ter cena zemljišča.

Gradbinec Konstrukor je že januarja lani v Mariboru ponudil krepko znižanje cen, je izpostavil Aljoša Sevčnikar iz družbe. Sicer je prepričan, da so cene stanovanj v Mariboru že dosegle najnižjo točko ter se trenutno ponovno dvigujejo. Problematično pa se mu zdi dejstvo, da je priljubljenost gradbincev v javnosti na zelo nizki stopnji ter da so gradbena podjetja pogosto priročni dežurni krivci.

S tem mnenjem se ni strinjal župan Mestne občine Ljubljana Zoran Janković, ki je gradbince razdelil v dve skupini. Eni so tisti, ki gradijo kakovostno, v roku ter redno plačujejo podizvajalce. "Slabi pa so tisti, ki so neodgovorni v kvaliteti in do svojih podizvajalcev," je izpostavil. Dodal je, da je sam na naše gradbince ponosen. "Imamo izjemno dobro gradbeništvo, izjemno veliko znanja, naši objekti so vrhunski," je ocenil ljubljanski župan. Sogovorniki so sicer imeli nekoliko različna mnenja o tem, kaj se bo s cenami nepremičnin dogajalo v prihodnje. J

ožef Murko iz agencije Dodoma je tako menil, da se je trg nepremičnin umiril, cene pa so se bolj ali manj že stabilizirale. "Kriza je mimo, to so sedaj normalni pogoji poslovanja," je poudaril. Izpostavil pa je, da pri nas ponudba stanovanj ni dovolj diferencirana, da torej ne razmišljamo v smislu gradnje stanovanj različnih kakovostnih razredov. S potrebo po diferenciaciji stanovanj so se strinjali tudi drugi sogovorniki, le Janković je menil, da je ta z gradnjo na različno privlačnih lokacijah na nek način že vzpostavljena. Je pa izpostavil prepričanje, da bodo gradbinci in prodajalci stanovanj morali začeti bolj delati z vsakim kupcem individualno, se z njim pogovarjati, poslušati in upoštevati njihove želje. Sam sicer vztraja pri oceni, da bodo cene stanovanj v Ljubljani, z izjemo tistih na ekskluzivnih lokacijah ter tistih, katerih investitorji si bodo lahko privoščili čakanje s prodajo, letos dosegle ceno 2000 evrov za kvadratni meter. Z

 ocenami župana se je strinjal tudi Sevčnikar, ki je podobno menil, da bodo številni gradbinci v Ljubljani letos prisiljeni še znižati cene. Kroflič pa je menil, da bodo cene nepremičnin v prihodnje sicer odvisne od splošnega razpoloženja in trendov, da pa večjih padcev ni moč pričakovati. Dodal je še, da kadar je kriza doma, podjetja izhod iščejo v tujini. Tako je tudi z Vegradom, ki je že sklenil posle v Libiji, to pa ni edina država, v kateri vodijo pogovore, je pojasnil. Sogovorniki so sicer menili še, da je gradbeništvo pomemben del vsakega gospodarstva, saj nudi veliko delovnih mest, nanj pa je vezanih tudi ogromno drugih podjetij in obrtnikov.

Zato so menili, bi morala gradbeništvu roko v kriznih časih ponuditi tudi država. Možnosti za njeno pomoč pri vzpostavljanju normalnih razmer je veliko, so menili. Sevčnikar je tako na primer izpostavil, da lahko država spodbudi investicije z gradnjo in obnovo javne infrastrukture. Kroflič je izpostavil potrebo po spodbujanju gradnje najemniških stanovanj, Janković pa je pozval k spodbujanju projektov, za katere je trenutno še mogoče dobiti evropska sredstva. Izpostavil je tudi potrebo po definiranju jasne zakonodaje, ki bi urejala področje plačilne nediscipline.

Gradbinci bi morali prodati svoje zaloge, javnost pa bi morala spodbujati optimizem glede gradbenega sektorja, je še menil ljubljanski župan. Murko je dodal še, da bo pomembno prelomnico na trgu nepremičnin pomenilo vrednotenje nepremičnin, ki ga izvaja Geodetska uprava RS. Ko bodo namreč nepremičnine ocenjene, se bo na trgu vzpostavila potrebna preglednost, manjše pa bodo špekulacije.

Vir:Delo.si

Ljubljana - Ponovitev grškega scenarija v Sloveniji ni mogoča. Imamo izvozno naravnano gospodarstvo, stabilne odnose v poslovanju s tujino. Veliko rezerv je tudi pri čezmejnem delovanju naših bank in zavarovalnic, v naložbe NLB in Zavarovalnice Triglav v Jugovzhodni Evropi pa bo vstopila tudi Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD). To je le nekaj poudarkov finančnega ministra Franca Križaniča na sredini okrogli mizi o prihodnosti slovenskega finančnega trga v okviru finančnega sejma Kapital.

Križanič je prepričan, da se bo število finančnih ustanov v Sloveniji povečalo, zlasti se bo okrepila konkurenca med investicijskimi skladi. Glede sanacije finančnih holdingov je povedal, da »pričakuje nekatere lastniške spremembe in odprodaje«. Znova je napovedal jamstveno shemo, vredno milijardo evrov, namenjeno podpori naložbam; vlada jo bo obravnavala predvidoma prihodnji teden, ni pa še jasno, ali bo potrebna dodatna jamstvena shema za gradbince. Sicer pa minister ni pretirano zaskrbljen glede kreditnega krča: po njegovem mnenju »podjetja z dobrimi projekti in zavarovanji zlahka dobijo kredite«.

Glede dileme, katere naložbe države bodo ostale v večinski slovenski lasti, je Križanič še povedal, da bo 20. aprila sprejet zakon o upravljanju kapitalskih deležev države. O tem, katere od naložb bodo ostale v domači lasti, bo, kot je dejal, strokovno in od primera do primera odločala novoustanovljena agencija. Predsednik uprave Zavarovalnice Triglav Matjaž Rakovec je poudaril, da je omenjena zavarovalnica strateška naložba države in bo zato ostala v državni lasti tudi prihodnja leta, z napovedano povezavo z EBRD na zahodnem Balkanu pa naj bi tudi razpršili tveganja.

Vir:Delo.si

Direktor UVK Jani Soršak nam je včeraj potrdil, da bodo na podlagi informacij, ki smo jih razkrili v Dnevniku, začeli zbirati informacije, ali bodo izdali tudi uradne sklepe o preiskavi, pa bo odvisno od podatkov, ki jih bodo pridobili v predhodnem postopku.

Na ATVP, ki jo vodi Damjan Žugelj, so nam povedali le, da "postopkov nadzora ne morejo komentirati". Po naših informacijah pa bo ATVP od Save in Gorenjske banke zahtevala, da jim predložijo opcijske oziroma terminske pogodbe za nakup delnic Abanke, od Daimonda pa ime kupca 3,6-odstotnega deleža v Abanki.

Včeraj smo razkrili, da naj bi skrivnostnemu kupcu Daimondovega deleža v Abanki kupnino pomagala priskrbeti kar Sava, ki je za ta delež (predvidoma z Gorenjsko banko in tretjimi družbami) že sklenila terminske oziroma opcijske pogodbe.

V Savi so te informacije zanikali in zatrdili, da niso sklenili niti terminskih pogodb za nakup deleža v Abanki niti niso nikomur zagotovili denarja za nakup. Žugelj je morebitno Savino obvladovanje Abanke začel preučevati že maja lani, vendar sklepa o uvedbi postopka ni nikoli izdal. Po nekaterih informacijah naj bi Žugelj želel počakati na skupščino Abanke, na kateri bi se pri glasovanju o predlogih sklepov izkazalo, ali Gorenjska banka in Sava delujeta usklajeno. Velja pa opozoriti, da zakon o prevzemih določa, da so usklajene osebe tudi tiste, ki sodelujejo na podlagi "izrecnega ali tihega, ustnega ali pisno sklenjenega sporazuma in katerih cilj je pridobiti ali utrditi nadzor nad ciljno družbo".

Preprosteje povedano, ATVP bi lahko preiskavo uradno uvedla brez čakanja na glasovanje na skupščini. Da je usklajeno glasovanje na skupščinah zadnji dokaz v vrsti pri ugotavljanju usklajenega delovanja, nam je potrdil tudi poznavalec razmer, ki pa je želel ostati neimenovan. Ob tem se na račun Žuglja pojavljajo očitki, da na primeru lastniške konsolidacije Abanke in Gorenjske banke ne uporablja enakih vzvodov ukrepanja, kot jih je pri poskusih lastniške konsolidacije Pivovarne Laško, Mercatorja in Istrabenza. Žugelj zatrjuje, da agencija v vseh postopkih ravna enako, z omenjenimi očitki pa da ni seznanjen.

Da imata Sava in Gorenjska banka skupni cilj - prevzem lastniškega nadzora nad Abanko - ter da delujeta usklajeno, dajejo slutiti nekatere poteze Gorenjske banke. Ta je sredi minulega leta kupila deset odstotkov Abanke, februarja letos dobila dovoljenje Banke Slovenije za povečanje deleža v Abanki na do 20 odstotkov, pred dnevi pa je po naših informacijah Hitu poslala ponudbo za nakup njegovega 6,2-odstotnega deleža.

Tudi brez zadnjega nakupa pa Sava in Gorenjska banka obvladujeta kar tretjino lastništva Abanke oziroma že presegata 25-odstotni prevzemni prag. Objavi prevzemne ponudbe se v Savi izogibajo s pojasnili, da z Gorenjsko banko niso povezana oseba oziroma da ne delujejo usklajeno. Velja opozoriti, da ima Sava v lasti le nekaj manj kot 50 odstotkov vseh delnic Gorenjske banke z glasovalno pravico.

Vir:Dnevnik.si

Merkurjevi menedžerji bi po enem od načrtov tako obdržali le Mersteel, Merkur in Big Bang pa so po neuradnih informacijah ponudili Mercatorju, ki se je tudi v preteklosti zanimal za nakup Merkurja, nam je uspelo izvedeti. Če bi Mercator kupil Merkur in Big Bang, bi moral po vsej verjetnosti slednjega prodati, saj bi se v nasprotnem primeru znašel v postopkih urada za varstvo konkurence.

Kot smo razkrili v Dnevniku, naj bi se Kordež že pred več tedni pogovarjal z nekaterimi investitorji glede prodaje Merkurja, vendar po naših informacijah med tujimi investitorji ni bilo zanimanja za nakup Merkurja. Še sredi februarja Kordež teh informacij ni niti zanikal niti potrdil, šele po objavi članka v Dnevniku je prek spletnih strani Ljubljanske borze sporočil, da "se vodstvo Merkur Group do danes z nikomer ni pogovarjalo o odprodaji katere koli divizije ali prodaji celotnega Merkurja".

Kakšno je trenutno finančno stanje Merkurja in Merfina, ni znano, prav tako ne, koliko delnic Merkurja je Merfin zastavil za posojila celovške in slovenske banke Hypo. Že konec leta 2008 je imel Merfin za posojila pri bankah zastavljenih skoraj 50 odstotkov Merkurja.

Opozorimo, da je lani od GBD Skupine odkupil še za okoli 50 milijonov evrov delnic Merkurja, Sava pa je decembra lani na Merfin preknjižila za 57 milijonov evrov Merkurjevih delnic. Teh Merfin še vedno ni plačal, naj pa bi jih že uporabil za zavarovanje svojih posojil.

Vir:Dnevnik.si