Luxembourg - Stopnja inflacije tako že tretji mesec zapored raste, saj je območje evra novembra lani prvič po lanskem aprilu beležilo inflacijo. Postopno okrevanje gospodarstva v evrskem območju in in rast cen energentov v zadnjih mesecih tako po daljšem obdobju stagnacije ali celo padanja cen počasi poganjata tudi inflacijo.

Cene energentov močno pridobile na vrednosti potem, ko so v prvi polovici lanskega leta cene zaradi gospodarske krize močno padle. V zadnjih dneh se sicer cena nafte znova nekoliko znižuje. Kljub vnovičnemu zagonu inflacije v območju evra pa ta v vsakem primeru ostaja precej pod srednjeročnim ciljem Evropske centralne banke (ECB), to je stopnja inflacije pod, vendar blizu dvema odstotkoma.

ECB za naslednje mesece pričakuje nadaljevanje šibkih inflacijskih pritiskov in inflacija naj bi zaradi šibkega povpraševanja še dalj časa ostala sorazmerno nizka. Območje evra decembra z 10-odstotno stopnjo brezposelnosti V državah območja z evrom so decembra lani zabeležili 10-odstotno stopnjo brezposelnosti, kar je za 0,1 odstotne točke več kot v novembru in največ po avgustu 1998.

V celotni EU je stopnja znašala 9,6 odstotka, kar je za 0,1 odstotne točke več kot novembra in največ po januarju 2000. Brezposelnost v Sloveniji je bila 6,8-odstotna. Stopnja brezposelnosti se je v primerjavi z letom poprej znatno zvišala; v območju z evrom je decembra 2008 znašala 8,2 odstotka, v celotni sedemindvajseterici pa 7,6 odstotka, kažejo danes objavljeni popravljeni podatki evropskega statističnega urada Eurostat.

Eurostat ocenjuje, da je bilo decembra lani v celotni EU brezposelnih dobrih 23 milijonov ljudi, kar je 163.000 več kot novembra. Od tega je bila na območju z evrom slabih 15,8 milijona brezposelnih oz. 87.000 več kot novembra. V primerjavi z decembrom 2008 se je število brezposelnih v celotni EU povečalo za 4,63 milijona oseb, v območju z evrom pa za 2,78 milijona.

Med članicami EU sta najnižjo stopnjo brezposelnosti beležili Nizozemska (štiri odstotke) in Avstrija (5,4 odstotka), najvišjo pa Latvija (22,8 odstotka) in Španija (19,5 odstotka). Na letni ravni se je brezposelnost povečala v vseh državah članicah. Najnižjo rast so zabeležili v Nemčiji (s 7,1 na 7,5 odstotka), Luksemburgu (s 5,3 na 6,2 odstotka) in Belgiji (s 7,1 na 8,2 odstotka).

Najvišji dvig brezposelnosti pa so imeli v Latviji (z 11,3 na 22,8 odstotka) in Estoniji (v primerjavi tretjih četrtletij s 6,5 na 15,2 odstotka). Decembra lani se je na letni ravni brezposelnost pri moških v celotni EU zvišala s 7,5 na 9,8 odstotka, v območju z evrom pa s 7,8 na 10 odstotkov. Stopnja brezposelnosti pri ženskah se je v EU zvišala s 7,9 na 9,3 odstotka, v območju z evrom pa z 8,7 na 10,1 odstotka. Brezposelnost v Sloveniji je bila decembra lani enaka kot novembra, na letni ravni pa se je zvišala s 4,2 na 6,8 odstotka.

Vir:Delo.si

Zagreb - Vlada je sprejela dva modela državne pomoči, in sicer prek Hrvaške banke za obnovo in razvoj (HBOR) ter bodočega jamstvenega sklada. Hrvaška centralna banka bo bankam znižala znesek obvezne rezerve za en odstotek, s čimer se bo sprostilo približno 416 milijonov evrov. Od tega bodo poslovne banke dve tretjini dale na voljo HBOR.

Ta državna banka bo sodelovala pri posojilih s 30 odstotki, ostale banke pa s 70 odstotkov, kar pomeni, da bo potencialno na voljo 832 milijonov evrov, so izračunali na vladi. Posojila bodo izdajali za obdobje od dveh do pet let. Drugi model bo temeljil na jamstvenem skladu, ki ga bo vlada predvidoma dorekla prihodnji teden in vanj prestavila približno 277 milijonov evrov.

Vlada bo na ta način jamčila kreditne obveznosti določenih podjetnikov, in sicer največ do 8,3 milijona evrov oz. polovice višine posojila, ostali del posojila pa bodo zagotovile poslovne banke. Finančni minister Ivan Šuker je poudaril, da bo z obema modeloma možno gospodarstvu zagotoviti tudi dve milijardi evrov. Kot je dodal, se je treba še dogovoriti glede višine obresti s poslovnimi bankami.

Podjetnike pa predvsem zanimajo kriteriji za izvajanje vladnih ukrepov. Premierka Jadranka Kosor je pojasnila, da bo vlada na omenjeni način poskusila zagotoviti obratna sredstva podjetnikom. Povabila je gospodarstvenike, naj čim prej pripravijo projekte, saj vlada prve avkcije HBOR za omenjena posojila načrtuje že predvidoma 16. februarja.

Poudarila je, da bo mehanizem zavarovan pred kakršnim koli političnim vplivom, ter da nihče izmed politikov ne bo mogel poklicati banke ter zahtevati posojila za "svoje ljudi". Sicer pa se ne bodo mogli vsi podjetniki potegovati za državno pomoč. Omenjenih posojil namreč ne bodo mogli dobiti tisti, ki se ukvarjajo s prodajo pijač, stavami ali igralništvom, ter tisti, ki so dolžni denar državi, je dejal Šuker. V vladi pričakujejo, da bodo novi ukrepi ohranili obstoječa in odprli nova delovna mesta ter zvišali investicije in kreditno aktivnost v državi, ki jo je gospodarska kriza uradno zajela 1. julija 2008.

Vir:Delo.si

Rim - Zapiranje tovarn je načrtovano za čas med 22. februarjem in 7. marcem. V sto in več letih, odkar obstaja Fiat, se kaj takega dogaja prvič. Ko so podoben ukrep za krajši čas uporabili pred desetletjem, je bilo zaradi prestrukturiranja.

Novica iz Torina močno odmeva, saj se je država znašla stisnjena v kot, sindikati pa tudi. Minister za delo Maurizio Sacconi je prepričan, da je socialni dialog z enostransko odločitvijo, ki prizadene vso državo, takorekoč prekinjen. Vodstvo Fiata je odločitev o zaprtju vseh svojih tovarn na Apeninskem polotoku pojasnilo z izgubo, ki je v lanskem letu dosegla 848 milijonov evrov, medtem ko je leto prej Fiat zabeležil 1,7 milijarde evrov dobička. Še bolj kot izguba za nazaj pa jih je prizadelo, ko so dobili v Torinu na mize podatke o naročilih za prve mesece letošnjega leta, ko država ne bo več reševala svojega edinega proizvajalca avtomobilov s stimulacijami, ki so ljudi spodbudile, da so zamenjali stare avtomobile za nove.

Ker stimulacij niso podaljšali, se glasi obvestilo Fiata, ni novih naročil, zato je nesmiselno, da tovarne obratujejo ves čas. Že v začetku leta je generalni direktor Fiata Sergio Marchionne, ki je tudi šef ameriškega Chryslerja oziroma skupne firme Chrysler-Fiat, oznanil javnosti, da s prihodnjim letom nepreklicno zapira tovarno avtomobilov v mestu Termini Imerese na Siciliji, kjer je Fiat pravzaprav edina industrija, na severni strani otoka pa edini vir dohodka za lokalno prebivalstvo.

V polemikah o sicilskih avtomobilih so prišli na dan podatki, da je vsak avto, narejen v Terminiju, za tisoč evrov dražji od enakega avta iz drugih italijanskih tovarn in še več v primerjavi s Fiatovimi poljskimi in brazilskimi tovarnami. Marchionne je tudi očital italijanskemu sto let veljavnemu industrijskemu sistemu, da trideset tisoč delavcev v Italiji naredi manj kot šest tisoč Poljakov ali Brazilcev.

Rimska vlada se je odločno postavila po robu odločitvi o odpravi avtomobilske proizvodnje v Terminiju Imerese, zdaj pa je dočakala hladno prho še z začasnim zapiranjem vseh tovarn in pošiljanjem na dopolnilno blagajno vseh trideset tisoč delavcev hkrati. Ogorčeni so tudi sindikati. Delavci bodo, ne da bi se s sindikati pogajal kdorkoli, najmanj dva tedna dobivali za četrtino zmanjšane prihodke iz dopolnilne blagajne, na pogajanjih o socialnem miru pa bo ta izkušnja izhodišče za zmanjševanje plač in odpuščanje delavcev, svarijo sindikati.

Vir:Delo.si

Sarkozy je tako v svojem govoru v sredo zvečer ostro napadel neravnotežje med ključnimi svetovnimi valutami, ki so po njegovem vir sodobnih gospodarskih težav. "Razmere v finančnem in gospodarskem sistemu se ne bodo uredile, če bomo še naprej dovolili neravnovesja med svetovnimi valutami.

Nestabilnost tečajev in podcenjenost nekaterih valut preprečujejo, da bi bila svetovna trgovina uravnotežena in konkurenca lojalna," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal Sarkozy in ob tem podčrtal, da glavne svetovne države nimajo zgolj pravice govoriti o valutah, ampak so to celo dolžne storiti. S tem je po mnenju poznavalcev izstrelil puščico proti Washingtonu in Pekingu, ki doslej nista bila navdušena nad razpravo o vlogi ameriškega dolarja in kitajskega juana v svetovnem denarnem in gospodarskem sistemu.

Če EU in ZDA skupaj opozarjata na podcenjenost kitajske valute, s katero si tretje največje svetovno gospodarstvo zagotavlja cenovno konkurenčnost, pa se unija in s tem tudi Francija boji, da bi Washington ob izhodu iz krize lahko preprosto dopustil padanje vrednosti dolarja in tako pocenil ameriški izvoz, zmanjšal breme velike zadolženosti ZDA, evropske izvoznike pa postavil v težaven položaj.

Sarkozy je zagotovil, da bo Francija, ki bo prihodnje leto predsedovala tako skupini sedmih industrijsko najrazvitejših držav in Rusije (G8) ter skupini 20 najpomembnejših svetovnih gospodarstev (G20), na dnevni red teh dveh forumov vključila reformo svetovnega denarnega sistema. Obenem je Sarkozy znova zatrdil, da je za uspešen izhod iz krize potrebno, da "države z zunanjetrgovinskim presežkom več trošijo, tiste s primanjkljajem pa zmanjšajo porabo in tako poplačajo svoje dolgove".

Glede mehanizma za postopno odpravo teh neravnotežij v svetovnem gospodarstvu so se voditelji G20 dogovorili že septembra lani v Pittsburghu. Francoski predsednik je opozoril, da je potrebno sklepe na ravni G20 ne samo bombastično oznaniti, ampak tudi izvajati v praksi. "Vem, da sem kot Francoz tu sumljiv, ampak če preveč pravil ubija dinamiko, potem premalo pravil ubija kapitalizem," je pojasnil po pisanju časnika Le Monde. "Če izberemo pot neukrepanja, potem bo zgodovina zasluženo pometla s sistemom," je posvaril.

Po Sarkozyjevem mnenju je bila tokratna svetovna finančna in gospodarska kriza predvsem kriza globalizacije. "Globalizacija je ušla izpod nadzora, ko se je razglasilo, da ima trg vedno prav in da mu nič ne more nasprotovati," je povedal in nadaljeval, da je največje vprašanje 21. stoletja "kako kapitalizem prikrojiti potrebam človeka". Ob tem je pozval k utrditvi načela dejavnega državljanstva na lokalni in globalni ravni.

Sarkozy je pred občinstvom, sestavljenim večinoma iz vodilnih managerjev v multinacionalkah in finančnih ustanovah napadel tudi bančni sistem. "Poklic bankirja ni špekulacija, temveč financiranje gospodarskega razvoja," je pojasnil in zagotovil, da se bo finančni svet vrnil k nevzdržnemu tveganju in špekulaciji, če mednarodna skupnost ne bo usklajeno spremenila finančne regulative.

Obenem je napadel tudi kulturo ekscesnih plač in nagrad vodilnih finančnikov. Francoski predsednik s tem med bančniki, ki so pred tem opozarjali, da bi pretirana regulacija lahko škodila finančnemu sistemu in njegovi vlogi v gospodarstvu, ni naletel na pretirano navdušenje. "Zahvaljujem se obema, ki ploskata," se je pošalil ob mlačnem aplavzu.

Vir:Dnevnik.si

Med njimi je skoraj 7000 takšnih, za katera najemniki plačujejo izjemno nizke najemnine. Stanovanja so namreč vključena v mestni program, ki se je začel med drugo svetovno vojno in po katerem je mogoče najemnine zviševati le za stopnjo rasti cen. Tako denimo za trisobno stanovanje povprečno plačujejo 1400 dolarjev, medtem ko povprečna tržna najemnina za podobna stanovanja na Manhattnu znaša 3600 dolarjev.

Speyerja sta kompleks med 14. in 23. ulico s pomočjo posojil kupila za 5,4 milijarde dolarjev ter si zamislila, da bosta začela zaračunavati tržne najemnine in kompleks spremenila v luksuzno naselje. Vendar se jima je zalomilo. Stanovalci - kar 25.000 je takšnih, ki plačujejo nizke najemnine - so se uprli in sodišče jim je dalo prav ter zvišanje najemnin prepovedalo. Poleg tega je finančna kriza vrednost kompleksa močno znižala, na "vsega" dve milijardi dolarjev.

Zaradi tega sta lastnika ta teden sporočila, da posojil ne bosta več odplačevala in sta lastništvo prepustila upnikom. Tako je kompleks, ki so ga gradili za vojake, ki so se vračali iz druge svetovne vojne, zdaj med drugim v lasti vlade Singapurja, anglikanske cerkve in pokojninskega sklada kalifornijskih državnih delavcev. Kaj se bo zdaj zgodilo z naseljem, ki se ponaša z arhitekturo, tipično za takšne javne projekte, še ni znano, trenutno pa iščejo novega upravnika.

Vir:Dnevnik.si

Okrevanje svetovnega gospodarstva bo močnejše od prvotnih pričakovanj, toda v posameznih regijah bo potekalo različno hitro, je IMF danes zapisal v popravljeni polletni gospodarski napovedi iz lanskega oktobra.

Takrat je IMF napovedal 3,1-odstotno rast svetovnega gospodarstva. Gospodarstvo območja evra naj bi letos po napovedih IMF raslo po enoodstotni stopnji, kar je 0,3 odstotne točke več od prvih napovedi.

Za leto 2011 je predvidena 1,6-odstotna rast gospodarstva evrskega območja. Nemčija bo po napovedih IMF letos beležila 1,5-odstotno gospodarsko rast (+1,2 odstotne točke), prihodnje leto pa 1,9-odstotno rast. Franciji IMF letos napoveduje 1,4-odstotno rast (+0,5 odstotne točke), za prihodnje leto pa 1,7-odstotno rast.

Italija naj bi letos beležila enoodstotno rast (+0,8 odstotne točke), v 2011 pa 1,3-odstotno. Španija bo tudi letos beležila padec gospodarstva, in sicer bo ta 0,6-odstoten, v letu 2011 pa naj bi bila gospodarska rast v Španiji 0,9-odstotna.

ZDA, ki so največje svetovno gospodarstvo, naj bi letos zabeležile 2,7-odstotno gospodarsko rast, kar je 1,2 odstotka več od oktobrskih napovedi.

Hitro rastoči trgi v Aziji bodo letos povprečno beležili 8,4-odstotno rast, enako rast pa IMF napoveduje tudi za leto 2011. Vodilno vlogo bo imela Kitajska, ki ji IMF letos napoveduje 10-odstotno gospodarsko rast. Lani je Kitajske beležila 8,7-odstotno rast, v letu 2011 pa naj bi bila ta 9,7-odstotna.

 Indijsko gospodarstvo bo raslo po 7,7-odstotni stopnji, kar je 1,3 odstotne točke več od oktobrskih napovedi. V letu 2011 pa bo rast po napovedih IMF 7,8-odstotna.

Brazilsko gospodarstvo se bo letos okrepilo za 4,7 odstotka oziroma 1,2 odstotne točke več od prvih napovedih IMF, prihodnje leto pa bo rast 3,7-odstotna. IMF za Japonsko za letošnje leto ni spremenil napovedi; za letos je predvidena 1,7-odstotna rast.

Prihodnje leto naj bi Japonska beležila 2,2-odstotno rast. Rusija naj bi letos beležila 3,6-odstotno rast, kar je 2,1 odstotne točke več od prvih napovedi IMF, prihodnje leto pa 3,4-odstotno.

Vir:Dnevnik.si

Oktobra lani se je namreč vrednost novih naročil na mesečni ravni po popravljenih podatkih znižala za 1,9 odstotka in ne za 2,2 odstotka, kolikor se je glasila prva ocena. V celotni EU pa se je vrednost novih naročil novembra lani medtem okrepila za 1,8 odstotka, medtem ko je oktobra padla za 1,4 odstotka in ne 1,6 odstotka, kolikor se je glasila prva ocena. Ob neupoštevanju naročil v ladjedelništvu ter na področju železniške in letalske opreme, kjer so pogosta velika nihanja, so se industrijska naročila v območju evra novembra lani v primerjavi z oktobrom povečala za 1,5 odstotka, v sedemindvajseterici pa za dva odstotka.

Naročila proizvodov za vmesno porabo so se tako v območju evra kot v celotni uniji zvišala za 1,8 odstotka, naročila netrajnih dobrin so se okrepila za 1,2 oz. 1,9 odstotka, naročila trajnih dobrin za 0,3 oz. 0,2 odstotka, naročila v proizvodnji za investicije pa so se v evrskem območju znižala za 1,2 odstotka, v celotni EU pa zvišala za enak odstotek. Med članicami EU, za katere je imel Eurostat podatke, so rast naročil zabeležili v 13, padec pa v osmih državah.

Najvišjo rast so beležili v Estoniji (+7,4 odstotka), Grčiji (7,3 odstotka) in na Češkem (7,1 odstotka), do največjega padca pa je prišlo na Madžarskem (-9,6 odstotka), Irskem (-4,4 odstotka) in v Bolgariji (-4,1 odstotka). V Sloveniji se je vrednost naročil novembra lani na mesečni ravni znižala za 0,4 odstotka, potem ko so pred tem naraščala pet mesecev in se oktobra okrepila kar za 5,8 odstotka. Na letni ravni so se naročila novembra lani v evrskem območju zmanjšala za 1,5 odstotka, v celotni EU pa za dva odstotka.

Ob neupoštevanju naročil v ladjedelništvu ter na področju železniške in letalske opreme pa so se naročila zmanjšala za 1,8 oz. 1,6 odstotka. Novembra lani so na letni ravni rast beležila le naročila netrajnih dobrin, in sicer za 2,2 odstotka v območju evra in za 4,8 odstotka v celotni EU. Naročila v proizvodnji za investicije so na letni ravni padla za 1,2 odstotka oz. 3,5 odstotka, naročila proizvodov za vmesno porabo za 2,6 oz. 2,2 odstotka, naročila trajnih dobrin pa za 5,7 oz. 0,2 odstotka.

Med članicami EU, za katere je imel Eurostat podatke, so letno rast naročil zabeležili v sedmih, padec pa v 14 državah. Najvišjo rast je beležila Slovenija (+10,6 odstotka), sledili pa sta ji Češka (7,9 odstotka) in Finska (6,9 odstotka). Največji padec so medtem beležili na Irskem (-26,5 odstotka), v Litvi (-24,8 odstotka) in v Estoniji (-16,3 odstotka).

Vir:Dnevnik.si

Kljub dobrim poslovnim rezultatom so zaposleni prejeli nižje nagrade kot v minulih letih. Goldman Sachs je za plače in nagrade v minulem letu namenil 16,2 milijarde dolarjev, kar je 47 odstotkov več kot v letu poprej in predstavlja slabih 36 odstotkov celotnih lanskoletnih prihodkov banke, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Še vedno pa je to precej pod rekordno vrednostjo 20,2 milijarde dolarjev, ki jih je banka zaposlenim izplačala v letu 2007.

Goldman Sachs je sicer iz krize izšel veliko močnejši kot večina njegovih tekmecev, prav tako se je spopadal z veliko manjšo izpostavljenost slabim hipotekarnim kreditom. Kljub temu se je uklonil pritiskom javnosti, ki so jo lani razbesneli veliki zaslužki bankirjev z Wall Streeta. K omejevanju bonusov je večkrat pozval tudi ameriški predsednik Barack Obama.

Vir:Dnevnik.si