Po mnenju analitikov na podražitev nafte vpliva orkan Ike, ki je namenjen proti Mehiškemu zalivu. Kratkoročno bodo ceno nafte krojili orkani. Če sezona orkanov ne bo poškodovala naftne infrastrukture v zalivu, bo trg ta mesec po vsej verjetnosti beležil nekaj novih pocenitev, menijo. Prejšnji teden so zaradi orkana Gustav morali ustaviti črpanje nafte v zalivu. Kot menijo analitiki, je Gustav povzročil nekaj dolgoročne škode na naftnih ploščadih v zalivu.

Cene nafte so se v petek s 104 dolarji oblikovale na najnižji vrednosti v petih mesecih. Julija je nafta z vrednostjo nad 147 dolarji dosegla nov rekord.

Potem ko je Kitajska avgusta gostila olimpiado, je zdaj zmanjšala uvoz bencina in dizla. Na ceno nafte vpliva tudi manjše povpraševanje v preostali Aziji in v območju evra.

Bo Opec "uredil " načrpano kvoto  nafte?

Trg je usmerjen tudi na srečanje Organizacije držav izvoznic nafte (Opec), ki se bo začelo v torek na Dunaju. Nekateri analitiki pričakujejo, da bodo naftni ministri "uredili" načrpano kvoto nafte, ki naj bi pomagalo nafto obdržati nad 100 dolarji za 159-litrski sod.

Iranski minister Golam Hosein Nozari je danes ob prihodu na Dunaj dejal, da Opec načrpa preveč nafte in se sooča s presežkom. Na srečanju naj bi govorili tudi o krčenju načrpane nafte. "Ocenili bomo trg in se nato odločili," je možnost, da bi do odločitve po zmanjšanju kvote prišlo na torkovem srečanju, komentiral Nozari.

Opec naj bi trenutno proizvajal okoli milijon sodov več kot je kvota 29,67 milijona 159-litrskih sodov dnevno.

Nafta Opeca se je v petek v primerjavi s četrtkom pocenila za 2,43 dolarja na 101,21 dolarja. Cena Opecove nafte se je na ravni okoli 100 dolarjev nazadnje gibala aprila letos.

Vir: www.delo.si

Visoke cene nafte in padanje povpraševanja se naprej niža dobičkonosnost letalske industrije, pravi prvi mož združenja Giovanni Bisignani.

Povprečna cena nafte v letošnjem letu trenutno znaša 113 dolarjev za 159-litrski sod, kar je 40 dolarjev več, kot je bila povprečna cena nafte v lanskem letu. Zato se bo po izračunih IATA skupni strošek za gorivo letalskih prevoznikov letos zvišal za 50 milijard na 186 milijard dolarjev. Strošek naj bi znašal 36 odstotkov stroškov poslovanja, medtem ko je bil še leta 2002 13 odstotkov, ugotavljajo v združenju.

Podatki IATA za julij kažejo, da se je povpraševanje po potniških prevozih še naprej nižalo. Julija je v primerjavi z julijem lani rast povpraševanja padla na 1,9 odstotka, kar je najmanj v zadnjih petih letih. Zmogljivost prevoznikov se je povečala za 3,8 odstotka. Povpraševanje po prevozu tovora je bilo julija v primerjavi z lanskim julijem nižje za 1,9 odstotka, pri čemer so s 6,5 odstotka nižjim povpraševanjem največji padec zabeležili prevozniki v azijsko-pacifiški regiji, sicer največji igralci pri prevozu tovora.

Ob teh rezultatih je IATA znižala napoved za celotno leto, in sicer po novem pričakuje, da se bo obseg potniškega prometa v primerjavi z lani povečal za 3,2 odstotka (prej 3,9 odstotka), obseg tovornega prometa pa za 1,8 odstotka (prej 3,9 odstotka). Združenje še ugotavlja, da so lahko prevozniki v obdobju med letoma 2003 in 2007 višanje cen goriva nadomeščali z močno rastjo potniškega prometa, medtem ko sedaj to naj ne bi bilo več možno.

Po pričakovanjih združenja naj bi prevozniki v Severni Ameriki v letošnjem letu zabeležili pet milijard dolarjev izgube, prevozniki v azijsko-pacifiški regiji naj bi znižali dobiček z lanskih 900 milijonov na 300 milijonov dolarjev, prevoznikom v Evropi naj bi se dobiček znižal z lanskih 2,1 milijarde na 300 milijonov dolarjev, prevoznikom na Bližnjem vzhodu pa s 300 na 200 milijonov dolarjev. Prevoznikom v Latinski Ameriki naj bi se izguba povečala na 300 milijonov, afriškim prevoznikov pa na 700 milijonov dolarjev.

Fantozzi je na današnji novinarski konferenci na sedežu Nacionalnega zavoda za civilno letalstvo v Rimu, kjer se je sestal s predsednikom zavoda Vitom Riggiom, zatrdil, da po razsodbi sodišča lahko stečejo vsi predvideni birokratski postopki za reševanje Alitalie iz finančne krize.

Alitalia je 29. avgusta razglasila stečaj in italijansko vlado zaprosila za izredno upravljanje. Po načrtu vladnega svetovalca za Alitalio, banke Intese Sanpaolo, se bo največji italijanski letalski prevoznik razdelil na dva dela. Zdravi del bo prevzela skupina italijanskih vlagateljev, združenih v Italijanski letalski družbi, del podjetja, ki posluje z izgubo, pa naj bi šel v stečaj.

Kot je v četrtek dejal upravnik Italijanske letalske družbe Rocco Sabelli, bo z novo Alitalio mogoče potovati na 65 destinacij, od tega bo 16 medcelinskih letalskih povezav. Po Sabellijevih besedah bo Alitalia najprej število letal do prihodnjega leta znižala na 137, nato pa je predvideno postopno povečevanje njihovega števila, in sicer naj bi jih bilo do leta 2013 158.

Italijanski minister za delo Maurizio Sacconi je v četrtek na srečanju predstavnikov vlade in sindikatov napovedal, da bo nova Alitalia zaposlila 14.250 delavcev zdajšnje Alitalie. To pomeni, da bo brez službe ostalo 3250 delavcev, kar je manj, kot je bilo predvideno. Prve ocene so namreč kazale, da bo odpuščenih od 5000 do 7000 delavcev. Odpustitve po Sacconijevih besedah grozijo tako zaposlenim v sedanji Alitalii kot tudi zaposlenim pri drugem največjem italijanskem letalskem prevozniku Air One, ki naj bi se po načrtu Intese Sanpaolo združil z Alitalio.

Izredni upravitelj Fantozzi je danes še povedal, da mora nova Alitalia dogovor z morebitnim mednarodnim partnerjem skleniti najkasneje do konca septembra. Zanimanje za sodelovanje z Alitalio je takoj po razglasitvi stečaja izrazil francosko-nizozemski letalski prevoznik Air France-KLM, ki pa lahko odkupi le manjšinski delež Alitalie. Italijanski premier Silvio Berlusconi je namreč obljubil, da bo Alitalia ostala v italijanskih rokah, tujim vlagateljem pa so na voljo le manjšinski deleži.

Francoski dnevnik La Tribune je sicer danes poročal, da je Intesa Sanpaolo prevozniku Air France-KLM ponudila od 10- do 20-odstotni delež v novi Alitalii, do leta 2013 pa večinsko lastništvo. Tiskovni predstavnik Intese Sanpaolo je po poročanju Anse te navedbe zanikal.

Vir: www.dnevnik.si

Omenjeni morebitni nakup je za GDF Suez korak v smeri doseganja srednjeročnega cilja povečati svoje dokazane in verjetne rezerve na 1,5 milijarde 159-litrskih sodov naftnega ekvivalenta.

Če bo prišlo do sklenitve posla, bo GDF Suez postal tudi največji raziskovalni in proizvodni upravljalec v nizozemskem sektorju Severnega morja.

Na nahajališčih, ki jih zadeva nakup, trenutno proizvedejo okrog 3,3 milijona 159-litrskih sodov naftnega ekvivalenta letno. Posel sicer vključuje od 30- do 60-odstotne deleže v petih proizvodnih poljih v nizozemskem sektorju.

Zajema pa tudi delež v nizozemskem delu plinovoda med nemškim in nizozemskim sektorjem Severnega morja ter 30-odstotni delež v podjetju Nogat, ki poseduje in upravlja plinovodni sistem v nizozemskem sektorju.

Vir: www.dnevnik.si

Kot poročajo hrvaški mediji, ki se sklicujejo na dele vladne strategije energetskega razvoja Hrvaške, ta naj bi bila dokončana v treh tednih, je Hrvaška za postavitev novih termoelektrarn in hidroelektrarn predvidela dve milijardi evrov, vendar bo zaradi vse večjih potreb morala postaviti novo jedrsko elektrarno s približno 1000 megavatov inštalirane moči. To naj bi Hrvaško stalo med dve in 2,5 milijarde evrov.

Hrvaška naj bi po ugotovitvah strategije leta 2020 porabila za 40 odstotkov več energije kot zdaj, od tega elektrike za 20 odstotkov več. Trenutno na Hrvaškem deluje 25 hidroelektrarn, štiri termoelektrarne in tri termoelektrarne - toplarne.

Skupno imajo omenjene elektrarne 4000 megavatov inštalirane moči, kar je 20 odstotkov manj od hrvaških potreb po električni energiji, zato razliko Hrvaška uvaža. Do leta 2020 naj bi Hrvaška potrebovala dodatnih 3500 megavatov inštalirane moči, dodatna težava pa je, da je večina hrvaških termoelektrarn na koncu svojega življenjskega cikla, saj so bile narejene v 70. in 80. letih minulega stoletja, zato naj bi jih večino do konca leta 2015 morali zapreti oz. popolnoma prenoviti.

Vir: www.dnevnik.si

Za padec borznih vrednosti naj bi bilo krivo ameriško finančno poročilo o upadu trgovine na drobno in povišanju zahtev po nadomestilih za brezposelne. Po podatkih ameriških služb za zaposlovanje naj bi namreč avgusta samo v zasebnem sektorju v ZDA delo izgubilo 33.000 ljudi, skupaj pa približno 70.000 – od začetka letošnjega leta je to že več kot pol milijona ljudi.

Da so strahovi med borznimi vlagatelji še večji, pa je poskrbela tudi Evropska centralna banka, ki je zmanjšala svoje napovedi za gospodarsko rast v letu 2009 z 1,5 na 1,2%.

Medtem pa so cene nafte na svetovnih trgih dosegle najnižjo vrednost v zadnjih petih mesecih, potem ko so se zaloge v zadnjem času zmanjševale počasneje, kot je bilo pričakovano. Sod zahodnoteksaške lahke nafte se je pocenil na 107,89 ameriških dolarjev, sod severnomorske nafte brent pa na 106,30 dolarjev.

Vir: www.dnevnik.si

Julija je stopnja brezposelnosti v največjem gospodarstvu na svetu znašala 5,7 odstotka. Avgusta pa se je brezposelnost še zvišala, saj so delodajalci na skupni ravni ukinili 84.000 delovnih mest. Pri tem analitiki poudarjajo, da je do zmanjšanja plačilnih list prišlo že osmi mesec zapored.

Poleg tega podatki kažejo, da je bila izguba delovnih mest v juniju in juliju globlja, kot so kazale prve ocene. Gospodarstvo je junija tako izgubilo 100.000 delovnih mest, julija pa 60.000. Po prejšnjih vladnih podatkih je tako junija kot julija prišlo do zmanjšanja za 51.000 delovnih mest.

Ekonomisti presenečeni

Avgustovska stopnja brezposelnosti je presenetila tudi ekonomiste. Ti so namreč za avgust napovedovali skrajšanje plačilnih list za 75.000 mest ter 5,8-odstotno stopnjo brezposelnosti.

Na strani tistih, kjer je bilo avgusta ukinjenih največ delovnih mest, vodijo tovarne (61.000 delovnih mest), profesionalne in poslovne storitve (53.000 delovnih mest) in trgovci (20.000 delovnih mest). Med podjetji, ki so avgusta napovedala odpuščanja, so med drugim Wachovia, Ford Motor, Tyson Foods in Alcoa.

Delovna mesta, ustvarjena v vladnem, izobraževalnem in zdravstvenem sektorju, padcev v prej omenjenih in še nekaterih drugih sektorjih niso uspela nadomestiti.

Od začetka leta 2008 so ZDA skupno izgubile 605.000 delovnih mest, kar kaže na obseg posledic nepremičninske in finančne krize na največje gospodarstvo na svetu.

Gospodarstvo se je znašlo v nerožnatih razmerah, v katerih delodajalci po eni strani dodatno odpuščajo, po drugi strani pa so nenaklonjeni zaposlovanju zaradi šibkega potrošniškega zaupanja in poslovne klime.

Vir: www.delo.si

Časnik, ki se sklicuje na navedbe neimenovanega vira, je objavil, da naj bi Dell načrtoval prodajo večine ali celo vseh svojih tovarn v naslednjih 18 mesecih. Tovarne, ki jih v tem času ne bi prodali, pa naj bi zaprli.

Podjetje, ki je v minulem četrtletju zabeležilo slabše poslovne rezultate, zaradi česar so njegove delnice izgubile več kot 18 odstotkov, si že od začetka leta prizadeva znižati stroške. S prodajo bi privarčeval za približno tri milijarde dolarjev stroškov.

Najverjetnejši kandidati za nakup tovarn naj bi bili veliki pogodbeni proizvajalci, večinoma s sedežem v Aziji. Podjetje, ki bi kupilo Dellovo tovarno, bi najverjetneje dobilo tudi pogodbo za nadaljnjo proizvodnjo Dellovih računalnikov. Dell ima tovarne v ZDA, na Irskem, v Indiji, na Kitajskem, v Braziliji, Maleziji in na Poljskem.

Družba naj bi v zadnjih treh letih zaostala za tekmeci, saj je bil njen proizvodni model usmerjen v proizvodnjo velikih količin namiznih računalnikov za korporativne kupce, medtem ko se je trend obrnil v rast prodaje prenosnih računalnikov posameznim kupcem v maloprodaji.

Vir: www.delo.si