Prva dama nemške politike je v ospredje gospodarske in javnofinančne politike postavila predvsem vnovičen zagon gospodarske dejavnosti. "S tem, kar smo doslej storili, še nismo odpravili krize. Tako kot nam je uspelo zaustaviti padec gospodarske dejavnosti, gre sedaj za to, da na premišljen način splezamo iz kotanje," je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa pojasnila Merklova. "Če nam bo uspelo do leta 2013 priti na raven gospodarske dejavnosti pred izbruhom krize, potem bomo lahko rekli, da smo opravili dobro delo. To je sedaj naloga, ki je pred nami. Na koncu pa si želimo, da bi Nemčija iz krize izstopila gospodarsko močnejša kot je v njo vstopila, " je po pisanju francoske tiskovne agencije AFP še povedala kanclerka, ki je prepričana, da je za uresničitev teh ciljev potreben predvsem "nov način razmišljanja".

Merklova je sicer stopila v bran povečanemu zadolževanja države in to odločitev opisala kot pravo. "Naredili smo pravo stvar, preprečili smo padec v brezno. Čeprav bi si še kako želeli drugačen razvoj dogodkov, pa moramo nujno pogledati resničnosti v oči," je dejala. V skladu z vladnim predlogom proračuna za 2010, o katerem naj bi oba domova nemškega parlamenta dokončno glasovala do konca marca, se bo država v letošnjem letu zadolžila za rekordnih 86 milijard evrov.

Obenem je kanclerka zagovarjala tudi odločitev črno-rumene koalicije, da skuša gospodarstvo vnovič oživiti tudi z znižanjem davčnih bremen. Predlog zakona o znižanju nekaterih davkov naj bi luč sveta ugledal leta 2011, potem ko bo koalicija preučila vse javnofinančne posledice tovrstnega ukrepa.

Obenem ima vladajoča koalicija v načrtu tudi spremembe v strukturi davkov in javnofinančno varčevanje, ki naj bi bilo še posebej poudarjeno v proračunu za 2011. Kanclerka se je sicer nedvoumno zavzela tudi za to, da Nemčija še naprej ostane izvozno usmerjeno gospodarstvo. "Nikoli se ne smemo odpovedati panogam, kot so avtomobilska, kemična in zdravstvena, zaradi katerih smo postali gospodarska velesila," je zatrdila in zagotovila nadaljnje ukrepe za sproščanje posojilnega krča v gospodarstvu.

Vir:Dnevnik.si

Bruselj - Posredovanje Elizeja pri Renaultu je zaleglo le deloma. Po več kot enournem pogovoru z Nicolasom Sarkozyjem je predsednik francoskega avtomobilskega velikana Carlos Ghosn, ki se je predčasno vrnil iz Japonske, v izjavi zapisal, da »še ni sprejeta nobena odločitev o kraju proizvodnje cliov IV leta 2013«, vendar je predsedniku države »potrdil, da bodo novo vozilo izdelovali v Flinsu in Bursi v Turčiji«.

 Francoska tovarna, nedaleč od Pariza, ima po zagotovilu vodje Renaulta »trajno prihodnost, zaposlovanje pa bo ohranjeno«. Sporočilo ne omenja, kako bo porazdeljena proizvodnja med francoskim in turškim obratom, saj »bi bilo nerealno, če bi že danes govorili o obsegu«, je v intervjuju za prestolnični Journal du dimanche pojasnil Carlos Ghosn. A tudi nadvse previdno zagotovilo o ohranitvi zaposlovanja, ki ga povzema tudi komunike iz Elizeja, ni povsem oprijemljivo, ker ne opredeljuje, koliko časa bo največja Renaultova tovarna v Franciji omogočala delo. V Flinsu pa bo Renault osredotočil proizvodnjo električnih vozil Zoe, ki bo menda stekla leta 2012, kajti avtomobilski velikan namerava v francoski tovarni izdelovati »modele z visoko dodano vrednostjo«.

Država bo proizvodnjo okolju prijaznih avtomobilov podprla s sto milijoni evrov posojila z ugodno obrestno mero, še 70 milijonov pa bo namenila za gradnjo tovarne akumulatorjev. Poleg tega bodo v Franciji prodajo električnih vozil spodbujali s posebnim popustom v višini 5000 evrov in z izgradnjo omrežja za polnjenje akumulatorjev. Medtem pa je minister za industrijo Christian Estrosi, ki se je v prejšnjih dneh odlikoval s posebej ostrimi izjavami proti selitvi proizvodnje v Turčijo, evropski komisiji zagotovil, da bo Francija spoštovala zakonodajo skupnosti na področju notranjega trga.

Komisarka za konkurenco Neelie Kroes je namreč od francoske vlade zahtevala, naj potrdi obljubo, da se država, ki je domači avtomobilski industriji v času krize odobrila 7,8 milijarde evrov ugodnih posojil, ne bo vmešavala v poslovno politiko. Minister je posebej poudaril, da posojilo »ni povezano z nobenim vnaprejšnjim pogojem«. Afera z Renaultom, ki je izbruhila v najmanj ugodnem času za vladajočo stranko UMP, saj se v Franciji že začenja politična kampanja za marčne lokalne volitve, je bržkone potlačena.

 Vir:Delo.si

Kot je ob robu obiska na Japonskem pojasnil Strauss-Kahn, je IMF 3,1-odstotno rast napovedal oktobra lani. Dodal je, da bo IMF novo napoved o rasti svetovnega gospodarstva objavil v prihodnjih dneh, številk pa ni navedel. Nova napoved bo po Strauss-Kahnovih besedah pokazala, da je okrevanje svetovnega gospodarstva hitrejše in močnejše od predvidevanj, poroča ameriška tiskovna agencija AP.

Čeprav IMF ne napoveduje dvojnega dna oz. novega padca gospodarske dejavnosti, pa je prvi mož IMF opozoril, da tveganje ostaja. "Ostati moramo zelo previdni, saj je okrevanje zelo šibko," je izpostavil. Medtem ko so države po svetu v času krize namenile več sto milijard dolarjev javno-finančnim spodbudam, da bi se izognili t.i. veliki depresiji, pa je zdaj po njegovem mnenju največje tveganje, kako uskladiti te ukrepe z bremenom javno-finančne zadolženosti.

"Najbolj težavno je poiskati pravi čas za implementacijo izhodnih strategij," je poudaril Strauss-Kahn. Če izideš prepozno, zapraviš vire, je ocenil in dodal, da v primeru prezgodnjega izhoda države tvegajo vnovičen padec v recesijo. Najboljši pokazatelj za pravi trenutek je nadzorovanje zasebnega povpraševanja in zaposlovanja. IMF vladam svetuje, naj oblikujejo ukrepe v podporo trgu dela, ki se še vedno sooča z visoko stopnjo brezposelnosti, je še povedal Strauss-Kahn.

Vir:Dnevnik.si

V Londonu je indeks FTSE 100 približno dve uri pred koncem trgovanja na 0,82 odstotka višji ravni kot v petek. Najbolj, za krepkih pet odstotkov, so se podražile delnice britanskega dobavitelja elektrike International Power, potem ko so se konec tedna razširile govorice, da konkurenčna francoska družba GDF Suez pripravlja ponudbo za prevzem.

V Parizu so se delnice GDF podražile za dva odstotka, kar je indeksu francoskih delnic CAC 40 pripomoglo k 0,66-odstotni rasti. Na borzi v Frankfurtu se je indeks DAX danes zvišal že za 0,65 odstotka. Za okrogel odstotek so se podražile tudi delnice proizvajalca sladkarij Cadbury v Londonu, potem ko so časniki konec tedna poročali, da ameriški Kraft Foods pripravlja izboljšano ponudbo za prevzem.

Vendar prvi mož Cadburyja Roger Carr delničarjem tudi v tem primeru ni pripravljen svetovati, naj sprejmejo Kraftovo ponudbo. Število prevzemov in združitev se bo po mnenju analitikov v prihodnjih mesecih povečalo, k čemur naj bi pripeljalo globalno okrevanje gospodarstva od recesije.

Vir:Dnevnik.si

Obama z napovedanim ukrepom politično ne tvega veliko, saj so Američani na splošno še vedno jezni na velike banke, ki so z neodgovornim početjem povzročile finančno krizo, nakar jih je iz težav rešil zvezni proračun, pojasnjujejo analitiki. Velike banke so sicer že vrnile finančno pomoč in se s tem znebile nadležnega nadzora, ki je med drugim pomenil tudi omejitve plač direktorjem. Nato pa so si ti nemudoma začeli izplačevati velike bonuse za uspešno delo, kar je povzročilo veliko nezadovoljstva v ZDA, kjer si gospodarstvo še ni opomoglo in vlada 10-odstotna stopnja brezposelnosti, dodajajo. Obama je dejal, da želijo davkoplačevalci svoj denar nazaj, čeprav so ga od velikih bank že dobili. Jeseni 2008 je bil na višku krize ustanovljen 700 milijard dolarjev vreden sklad za boj proti tej krizi, iz katerega so finančnim ustanovam plačali 247 milijard dolarjev. Od tega so dobili doslej nazaj 162 milijard, pa še 11 milijard dolarjev obresti in dividend. Sredstva je dobilo 700 bank, pa tudi zavarovalnica AIG ter avtomobilski podjetji General Motors in Chrysler, ki novega davka ne bosta deležni.

Obama je nove bonuse pri bankah označil za obscene in dejal, da če so banke v tako dobri finančni formi, da si jih lahko privoščijo, potem so tudi v dovolj dobri formi, da davkoplačevalcem povrnejo vse do zadnjega centa. Kljub ostremu tonu pa je Obama zagotovil, da njegov namen ni kaznovanje bankirjev za pretekle grehe, ampak da se preprečijo v prihodnje. Predlog, ki ga mora potrditi kongres, predvideva uvedbo 0,15-odstotnega davka za okrog 50 bank z več kot 50 milijardami dolarjev premoženja. V 10 letih naj bi na ta način zbrali v proračun 90 milijard dolarjev. Večino denarja bi dalo 10 največjih bank. Administracija želi, da se davek plača iz bonusov, čeprav bodo banke sedaj intenzivno iskale način, da to prenesejo na potrošnike. "Z Wall Streeta že prihaja vik in krik, da to ni pošteno, ker bi po njihovem mnenju morali ameriški potrošniki nositi breme reševanja krize, ne pa industrija, ki je imela koristi od tega," je dejal Obama. Eden glavnih lobistov finančne industrije z Wall Streeta Scott Talbott je za tiskovno agencijo AP dejal, da gre za kaznovanje podjetij, ki so že odplačale vso pomoč.

Republikanci v kongresu napovedujejo, da predloga ne bodo podprli, ker naj bi šlo za uničevanje delovnih mest. Republikanci sicer tudi ovirajo predlagane reforme finančnih regulacij, s katerimi želi administracija preprečiti podobne krize, kot je bila zadnja. Obama je v četrtek prav tako ponovno pozval bančno industrijo, naj preneha lobirati proti reformam, s katerimi želijo vsaj malce obrzdati brezobzirno gonjo za dobičkom. Obama jim je sporočil, naj nehajo pošiljati v Washington vojsko lobistov, odvetnikov in računovodij, ampak naj raje sprejmejo in izpolnijo svojo odgovornost.

Vir:Dnevnik.si

Profumo je imel že doslej v lasti delnice svoje banke v vrednosti 8,7 milijona evrov. Vsi pomembnejši Unicreditovi delničarji so že pred začetkom dokapitalizacije napovedali, da bodo sodelovali v postopku. Med njimi je tudi italijanska regija Sicilija z 0,5-odstotnim lastniškim deležem, je sporočil predsednik tamkajšnje vlade Raffaele Lombardo. Unicredit bo z dokapitalizacijo zbrala 3,999 milijarde evrov svežega kapitala.

Vpisovanje novih delnic bo trajalo do 29. januarja, za vsako je treba odšteti 1,589 evra. Z dokapitalizacijo se bo italijanska banka uradno odpovedala državni pomoči Italije in Avstrije. Po končanem postopku bo začela s prestrukturiranjem poslovanja v Italiji, v okviru katerega je predvidena združitev Unicredita s hčerinskima bankama Banco di Roma in Banco di Sicilia.

Delničarji Unicredita so zeleno luč za dokapitalizacijo prižgali sredi lanskega novembra, ko so sporočili, da se bo približno polovica zbranega kapitala stekla v Unicreditovo avstrijsko hči Bank Austria, ki je pristojna za poslovanje na območju vzhodne Evrope in pod katere okriljem posluje tudi slovenska banka Unicredit banka Slovenija.

Vir:Dnevnik.si

Indeks najpomembnejših podjetij v območju evra Eurostoxx 50 se je do okoli 10.30 zvišal za 0,22 odstotka na 2983 točk. V Londonu se je indeks FTSE 100 zvišal za 0,10 odstotka na 5504 točk, v Frankfurtu indeks DAX za 0,27 odstotka na 5958 točk, v Parizu pa indeks CAC 40 za 0,08 odstotka na 4003 točk.

Pozornosti so deležne predvsem delnice francoske banke Societe Generale, ki je vlagatelje opozorila, da bo zaradi slabih posjil v lanskem zadnjem četrtletju zabeležila le majhen dobiček. Odpisi in rezervacije bodo poslovni rezultat pred davki obremenili za 1,4 milijarde evrov, so sporočili iz banke.

Vlagatelje zanima tudi razplet prevzema britanskega proizvajalca sladkarij Cadbury. Po pisanju časnika Financial Times se namerava italijanski koncern Ferrero umakniti iz boja za prevzem, ki se mu Cadbury upira z vsemi sredstvi. Danes so se pocenile tudi delnice na borzah v Aziji.

Najhujše padce je bilo opaziti v Hongkongu (za 2,3 odstotka) in na Kitajskem (za 3,1 odstotka), medtem ko so se na ostalih trgih tečaji znižali v povprečju za 1,5 odstotka. Pocenitve je povzročila odločitev kitajske centralne banke, da od bank zahteva zvišanje rezervacij.

Vir:Dnevnik.si

Sporazum o odobritvi posojila sta danes v Zagrebu podpisala hrvaški finančni minister Ivan Šuker in vodja oddelka Svetovne banke za Hrvaško Andras Horvai, primarni namen sporazuma pa je podpora naporom hrvaške vlade pri blaženju učinka svetovne finančne in gospodarske krize na Hrvaško, so danes sporočili iz Svetovne banke.

"Sodelovanje s Svetovno banko je izjemnega pomena in tako je od njegovega samega začetka, saj je Svetovna banka vedno ustrezno prepoznala specifične potrebe Hrvaške in svoje podporne instrumente temu primerno prilagodila. Tako je tudi danes, ko je Hrvaška na pragu vstopa v Evropsko unijo," je povedal Šuker in obenem zagotovil, da je Hrvaška zato tudi pripravljena prispevati svoje del k finančni krepitvi Svetovne banke, glede katere so se lani dogovorili voditelji 20 najpomembnejših svetovnih gospodarstev.

Horvai pa je pojasnil, da je tokratno posojilo, Hrvaška je za blažitev posledic krize že lani prejela 100 milijonov evrov, namenjeno podpori hrvaškim oblastem pri ohranitvi makroekonomske in javnofinančne stabilnosti, pomoči najbolj izpostavljenim skupinam v družbi pri soočanju s posledicami krize in brezposelnosti ter pri nadaljnji krepitvi stabilnosti finančnega sistema. Ugotovil je, da so hrvaške oblasti že sprejele nekaj težkih odločite za ohranitev javnofinančne stabilnosti in izrazil upanje, da bo država tudi zaradi prilagajanja zakonodaji EU sprejela nove reformne ukrepe.

Vir:Dnevnik.si