Vodstvo Citylinea je pilotom nazadnje ponudilo dvig plač za 5,5 odstotka v obdobju 18 mesecev in enkratno plačilo v višini med 5000 in 7000 evrov. Sindikat v zahtevi ne navaja konkretnih številk, ampak v splošnem "znatno izboljšanje" ponudbe. Prvi mož Lufthanse Wolfgang Mayrhuber je opozoril, da stavke slabijo družbino konkurenčnost in posledično ogrožajo delovna mesta, zato je pilote pozval k pogajalski mizi.

V Lufthansi so sicer konec prejšnjega tedna po petih dneh stavke, zaradi katere je morala družba lete odpovedovati tudi v tem tednu, le dosegli dogovor glede plač tehničnega osebja in osebja v cateringu. Dogovor predvideva 5,1-odstotni dvig plač s 1. julijem, čez leto dni pa naj bi sledil še 2,3-odstotni dvig. Sindikat je dosegel tudi izplačilo enkratnega zneska, katerega višina je vezana na dobiček družbe. Dogovor velja za prihodnjih 21 mesecev, do konca februarja 2010.

Vir: www.dnevnik.si

(Zapri)

Izguba je po pojasnilih vodstva banke s sedežem v Edinburghu, ki je lani na čelu tričlanskega konzorcija prevzela nizozemsko banko ABN Amro, posledica 7,5 milijarde evrov visokih odpisov, povezanih s svetovno kreditno krizo.

Vir: www.dnevnik.si

(Zapri)

Nafta ostaja na ravni okoli 120 dolarjev. Udeležence na trgu po eni strani skrbi nižanje povpraševanja po energiji, po drugi pa morebitne nove motnje v dobavi.

Ena takšnih je zaprtje naftovoda, ki poteka od Bakuja v Azerbajdžanu prek Tbilisija v Gruziji do Ceyhana v Turčiji. Na naftovodu je sredi tedna izbruhnil požar, po navedbah upravljalcev naftovoda pa bo zaprt predvidoma 15 dni. Vendar nekateri analitiki menijo, da bi bil lahko zaprt do pet tednov, kar bi predstavljalo resno motnjo v dobavi nečlanicam Organizacije držav izvoznic nafte (Opec).

Nafta Opeca se je v četrtek nekoliko podražila. V primerjavi s sredo se je zvišala za 0,44 dolarja na 115,08 dolarja za 159-litrski sod, je Opec danes objavil na svojih spletnih straneh.

Vir: www.dnevnik.si

(Zapri)

Tako je bilo na tokijski borzi danes za en evro potrebno odšteti 1,5195 dolarja, kar je najmanj v zadnjih petih mesecih. K boljši vrednosti dolarja je pripomogel tudi padec cene zlata, ki se je ustavila pri 870,70 dolarja na unčo.

Čeprav obstajajo znaki upočasnjevanja gospodarske rasti, je predsednik ECB Jean-Claude Trichet namignil, bo takšna najverjetneje ostala tudi v prihodnje.

Na julijskem zasedanju je Svet ECB dvignil ključno obrestno mero za območje evra s štirih na 4,25 odstotka. S tem se je odzval na junijsko rekordno 4-odstotno inflacijo na letni ravni v območju evra.

Vir: www.dnevnik.si

(Zapri)

"Zavedamo se inflacije, ki bo še nekaj časa  krepko nad stopnjo skladno s cenovno stabilnostjo. Ključno je, da se izognemo sekundarnim inflacijskim učinkom v obliki spirale dviga plač in cen," je pojasnil.

Odločitev o nespremenjeni obrestni meri je utemeljil: "Zadnji podatki o gospodarski rasti po Evropi kažejo, da se ta upočasnjuje, a je bilo to po nenavadno močni rasti v prvem četrtletju tudi pričakovati." Poudaril je še, da ni opaziti kakšnih omejitev bank pri zagotavljanju posojil. Po njegovih besedah je namreč rast količine denarja v obtoku še vedno "živahna".

"Poudarjamo, da je naš osnovni cilj tako zagotavljanje cenovne stabilnosti na srednji rok kot tudi vzdrževanje inflacijskih pričakovanj na dolgi rok," je dejal. To namreč na srednji rok ohranja kupno moč in podpira vzdržno rast ter zaposlenost.

Spomnimo, da je ECB v minulem mesecu že zvišala ključno obrestno za četrtino točke, na 4,25 odstotka, in sicer zaradi naraščajoče inflacije, ki je junija v območju evra dosegla rekordne štiri odstotke.

Večina ekonomskih kazalnikov območja evra se je v zadnjih tednih sicer spustila na najnižjo raven po letu 2003, ob tem pa iz storitvenega sektorja ne prihajajo nič kaj spodbudne novice. Obseg storitev, ki v grobem predstavljajo dve tretjini bruto domačega proizvoda držav območja evra (EMU), se je julija skrčil največ v zadnjih petih letih, skrb zbujajoč pa je tudi podatek o prodaji na drobno, ki kaže potrošniško povpraševanje. Junija je na medletni ravni zabeležila največji padec v zgodovini EMU.

Glede inflacije po 20-odstotnem padcu cen nafte v zadnjem mesecu nekateri analitiki menijo, da je najhujše mimo. Trichet je vseeno previden: "Cene dobrin ostajajo nestanovitne."

Bank of England po poti ECB

Člani sveta Bank of England so se odločili, da obrestno mero obdržijo nespremenjeno, saj je Velika Britanija poleg vse počasnejše gospodarske rasti soočena z inflacijsko spiralo. Njihov primarni cilj tako ostaja inflacija v višini dveh odstotkov, medtem ko se trenutno giblje pri 3,8 odstotka. Po drugi strani več analiz napoveduje tudi upočasnitev gospodarske rasti ali celo recesijo. Ob upadanju aktivnosti na vseh področjih gospodarstva je vse nižja tudi gospodarska klima, olje na ogenj pa prilivajo še upadajoče cene nepremičnin in strožji pogoji zadolževanja, kar vse negativno vpliva na potrošnjo.

Vir: www.dnevnik.si

(Zapri)

Zahodnoteksaška lahka nafta s septembrsko dobavo se je pocenila za 19 centov na 119 dolarjev. Ta nafta se je od 11. julija, ko je dosegla rekordnih 147,27 dolarja, zaradi zaskrbljenosti o upočasnitvi ameriškega gospodarstva pocenila za skoraj 20 odstotkov.

Severnomorska nafta brent, prav tako z dobavo v septembru, se je podražila za 16 centov na 117,86 dolarja.

Analitiki menijo, da pocenitev nafte odraža nadaljnje zaskrbljenosti po manjšem povpraševanju po nafti, predvsem v ZDA. Trg zdaj pričakuje tedensko poročilo ameriškega ministrstva za energijo o zalogah nafte. Analitiki pričakujejo, da se bodo zaloge nafte znižale za 1,2 milijona 159-litrskih sodov, zaloge bencina pa naj bi se znižale za 1,4 milijona 159-litrskih sodov.

Občutneje se je pocenila nafta Organizacije držav izvoznic nafte (Opec). Cena se je v torek v primerjavi s ponedeljkom znižala za 4,58 dolarja na 116,22 dolarja, je Opec danes objavil na svojih spletnih straneh.

Vir: www.dnevnik.si

(Zapri)

Avstrijski energetski koncern OMV je odstopil od namere za prevzem madžarske energetske družbe Mol. Kot so na Dunaju sporočili s sedeža OMV, so se odločili umakniti prijavo za združitev, ki so jo januarja vložili pri Evropski komisiji. Načrt je po njihovih pojasnilih naletel na nasprotovanje Evropske komisije.

OMV je največji naftni in energetski koncern na območju vzhodne in srednje Evrope. "Nadaljevanje postopkov za združitev z Molom bi bilo v sedanjih okoliščinah nezdružljivo z ekonomskimi in strateškimi principi OMV," je pojasnilo vodstvo OMV.

V preteklih 11 mesecih je trajal zagrizen boj za prevzem madžarskega koncerna, v okviru katerega je vlada v Budimpešti celo spremenila zakonodajo, da bi zaščitila domače podjetje. Neodvisno od tega, so sporočili iz OMV, bo avstrijski koncern nadaljeval z uresničevanjem "svoje uspešne strategije rasti v srednji Evropi".

Evropska komisija je danes potrdila, da je OMV umaknil prijavo. Tiskovni predstavnik komisije pa je dejal, da mora Bruselj zagotoviti, da predlagani prevzem ne bi škodoval niti potrošnikom niti industriji, še posebej ne z višjimi cenami. Kot je pojasnil, je to še posebej pomembno v luči naraščajočih cen nafte po vsem svetu.

Pomisleki komisije so predvsem v tem, ker imata Mol in OMV na regionalnem trgu z bencinskimi servisi in prodajo naftnih derivatov prevladujoč položaj. Kot je danes dejal tiskovni predstavnik Evropske komisije, bi se z nameravanim prevzemom združili edini podjetji za distribucijo nafte in plina, aktivni v Avstriji, na Madžarskem in Slovaškem in vse tri rafinerije v teh državah. "Neformalno smo se pogovarjali o tem, kako rešiti zadevo. Vendar so se vpleteni odločili, da ne želijo naše pomoči," je še pojasnil tiskovni predstavnik komisije.

OMV je danes objavil tudi poslovne rezultate za letošnje prvo polletje, v katerem je koncern zahvaljujoč visokim cenam nafte zabeležili povečanje dobička iz poslovanja za 63 odstotkov na 1,75 milijarde evrov. Prihodki so se povečali za 41 odstotkov na 12,92 milijarde evrov.
Poslovni rezultati so boljši od pričakovanj analitikov. Velik delež nepričakovano visokega porasta dobička je prispeval romunski Petrom, ki ga je OMV kupil pred tremi leti, je pojasnil generalni direktor OMV Wolfgang Ruttenstorfer.

Vir: www.delo.si

(Zapri)

Ameriška centralna banka se je znašla v precepu nevarnosti izbruha inflacije in upočasnjene gospodarske rasti, pri čemer odbor za odprti trg praktično ni mogel sprejeti drugega ukrepa, kot da drži figo v žepu in upa, da bo dosedanja politika nižanja obresti kmalu rodila sadove.

Kot so po zasedanju sporočili iz ameriške centralne banke, se bodo težave zaradi zastoja na stanovanjskem trgu, kreditne stiske in višjih cen energije nadaljevale vsaj do konca leta, zato bo gospodarska rast ohromljena. Ta je v zadnjem lanskem četrtletju znašala negativnih 0,2 odstotka, v letošnjem drugem četrtletju pa se je malce popravila na 1,9 odstotka. V sporočilu so še zapisali, da bodo dosedanji ukrepi za znižanje obrestnih mer sčasoma pomagali ustvariti zmerno gospodarsko rast.

Ameriška centralna banka je od septembra lani znižala ključno obrestno mero sedemkrat, in sicer s 5,25 odstotka na dva odstotka, kolikor znaša od letošnjega aprila.

Vendar pa odbor za odprti trg hkrati opozarja, da je prihodnost glede inflacije nepredvidljiva, čeprav ob tem pričakuje umiritev ob koncu letošnjega in v začetku prihodnjega leta. Cene nafte se sicer po rekordih, ki so jih dosegale julija, zdaj nekoliko umirjajo. Za sod nafte je bilo potrebno v torek odšteti 118 dolarjev, kar je 25 dolarjev manj od rekordne cene 147,27 dolarja, ki jo je sod nafte dosegel 11. julija. Nafta je julija pognala inflacijo v ZDA navzgor za 1,1 odstotka.

Kljub napovedim nekaterih guvernerjev ameriške centralne banke, da bi morda morali do konca leta zvišati obresti, da bi obrzdali inflacijo, pa večina ameriških ekonomistov meni ali upa, da bo ostalo le pri ostrih besedah, medtem ko se obresti ne bodo spreminjale.

Borze so se na ohranitev obrestnih mer na sedanjih ravneh odzvale z navdušenjem. Nemudoma po objavi odločitve je osrednji indeks newyorške borze Dow Jones poskočil za več kot 220 točk. Vlagatelje je razveselila novica, da se obresti ne bodo zvišale.

Wall Street: Odločitev Fed o ohranjanju obrestne mere navdušila vlagatelje

Vrednosti delnic na največji ameriški borzi so se v torek v povprečju zvišale. Delniški indeks Dow Jones je trgovanje sklenil pri 11.615,77 točke, kar je za 331,62 točke oz. 2,94 odstotka več kot v ponedeljek. Tehnološki indeks Nasdaq pa je pridobil 64,27 točke oz. 2,81 odstotka in se ustavil pri 2349,83 točke.

Borzni analitiki menijo, da je vlagatelje razveselila odločitev ameriške centralne banke po ohranitvi višine obrestnih mer. Zvezne rezerve (Fed) na današnjem zasedanju namreč niso spremenile ključne obrestne mere, ki tako ostaja pri dveh odstotkih.

Vir: www.dnevnik.si

(Zapri)