.Ljubljana - To je naznanila Uradu za varstvo konkurence, ki naj presodi, ali gre za usklajeno delovanje. ATVP je te ugotovitve pristojnemu organu posredoval v torek. Urad naj presodi, ali bi navedeno določanje nadomestil za vodenje računov nematerializiranih vrednostnih papirjev in minimalne ležarine lahko pomenilo usklajeno ravnanje borznoposredniških družb in bank, ki bi pri opravljanju investicijskih storitev in poslov lahko imelo učinek omejevanja konkurence, oz. bi lahko predstavljalo drugo nepravilnost, so povedali na ATVP.

Za to je zagrožena globa do deset odstotkov letnega prometa podjetja v predhodnem poslovnem letu, piše današnji Dnevnik. Ob tem časnik navaja, da je Klirinško depotna družba v začetku leta 2009 nadomestilo za vodenje računa fizičnih strank zvišala na 3,60 evra letno, medtem ko večina borznih hiš in bank strankam za to storitev zaračunava med 6,50 in 7,20 evra, Argonos in Abanka Vipa pa celo 12 oziroma 14,40 evra letno.

Borzne hiše in banke strankam zaračunavajo tudi od 6,50 do 7,20 evra minimalne letne ležarine oz. nadomestila za vzdrževanje stanj vrednostnih papirjev na posameznem trgovalnem računu, čeprav, kot izpostavlja časnik, ne opravijo nobene dodatne storitve. Najvišjo minimalno ležarino imata Argonos in Brokerjet, in sicer 10 oz. 14 evrov.

Za vlagatelja, ki ima na trgovalnem računu za 10.000 evrov delnic, bi sicer strošek ležarine moral znašati vsega slab evro in pol. Pri tem časnik opozarja še, da borzne hiše za to storitev KDD plačujejo le nekaj promilov letno, in sicer glede na povprečno mesečno vrednost delnic in investicijskih kuponov.

Vir:Delo.si

Zagreb - Ranko Mimović, ki trdi, da je Fia zastopstvo italijanskega Finest sklada, je že kupil 10,6 odstotka delnic Podravke, podjetja, ki je v osredju velike privatizacijske afere na Hrvaškem. Mimović se namerava pogajati s hrvaško državo o prodajni njenih 26,42 odstotka delnic Podravke, je napoved "slovenskega tajkuna" objavil danes Jutarnji list, ter si s 37 odstotkov delnic "odpreti vrata za nakup večinskega paketa družbe".

Kot dodaja časnik, je Mimović odločno zanikal, da je za njegovim nakupom delnic koprivniške živilske družbe lastnik srbske Delte Miroslav Mišković. Časnik poroča, da je Mišković svoj čas pokazal interes za nakup Podravke, sicer pa ga je takratna uprava koprivniške družbe, na čelu z bivšim predsednikom uprave Darkom Marincem, ocenila kot "sovražnika". Marinac je bil med člani uprave Podravke, ki jih je hrvaška policija prijela oktobra lani, in sicer zaradi suma, da so z denarjem Podravke zase kupili delnice podjetja.

 Konec marca so zaradi suma vpletenosti v afero Podravka prijeli tudi bivšega podpredsednika hrvaške vlade in ministra za gospodarstvo Damirja Polančeca. Polančeca sumijo spodbujanja h kaznivemu dejanju, s katerim so družbo Podravka oškodovali za približno 1,3 milijona evrov, med ostali pa naj bi s sumljivimi posojili na Madžarskem financirali nakup 10,6 odstotka delnic Podravke s katerimi so nameravali prevzeti večinski paket delnic koprivniške družbe.

Posredniška hiša Fima je prenesla sporni sveženj 10,6 odstotka delnic na podjetja Fima Ami, ki je registrirano na Malti. Mimović pa je potrdil, da je kupil Fimo Ami, s tem pa tudi 10,6 odstotka Podravke. Dodal je, da ga podpirata "italijanski in švicarski kapital".

Večernji list danes piše, da je bil Mimović Polančecev partner pri poskusu znižanja škode za Podravko. Dodaja, da ima "slovenski tajkun", kot ga imenujejo hrvaški časniki, resne poslovne težave, ker je njegovo podjetje Fia Invest v Srbiji "blokirano" več kot 200 dni. Družba naj bi imela za 160.000 evrov dolgov. Poleg tega naj bi njegovi Fia Grupi grozila deložacija iz poslovnih prostorov v Beogradu, ker niso plačali najemnine več mesecev. Večernji list tudi dodaja, da je italijanski sklad Finest zanikal, da so solastniki Fia Investa.

Vir:Delo.si

Ljubljana - Scena je naravnost filmska: leta 2005 pride skoraj 80-letna ženica z osnovnošolsko izobrazbo, ki je funkcionalno slabo pismena, slabo sliši in težko hodi, k svojemu bančnemu svetovalcu, da bi podaljšala vezavo svojih življenjskih prihrankov. Da jih ne povozi čas in da jih bodo po njej dobili otroci. To gospa že razume: da ni dobro hraniti denarja pod blazino. Za mizo znan, prijazen, zaupanje vzbujajoč obraz, ki jo pričaka vsakokrat, ko ureja finančne zadeve, že deset let. In pade ideja: zakaj depozit, ko pa bi več prinesla naložba v investicijske sklade? Gospa debelo gleda, ne razume novodobne finančne latovščine. A navdušenje človeka, ki ve, kako je treba ravnati z denarjem, jo prepriča, da del prihrankov vloži v vzajemne sklade. Podpiše dokumente in shrani prospekte. Misleč, da je denar pač na varnem v banki, to ponovi še trikrat. Ob uri streznitve leta 2008 potomstvo izve za »njeno« naložbo. Potem ko skozi dolgotrajne postopke zahteva pojasnila in odgovornost bankirjev, sistem odloči, da pritožba ni bila utemeljena.

Preveč prostora bi porabili, če bi hoteli popisati, kako, na koga vse in kolikokrat se je obrnil sin gospe Matilde Drganec na odgovorne v poslovalnici in na sedežu NLB, na Združenje bank Slovenije pa na Banko Slovenije kot regulatorko in nadzornico bančnega sistema ter ne nazadnje na Zvezo potrošnikov Slovenije. Sin ne trdi, da je banka nameravala oškodovati svojo stranko. Ne nazadnje so bile leta 2005 obresti na depozite res nizke, naložbe v sklade pa vabljivo donosne. Res pa se je pozneje, posebno po začetku finančne krize, zgodil preobrat. Gospa je na 28.000 evrov vložka v košarico vzajemnih skladov nekaj tisočakov izgubila.

Marjan Drganec meni, da je banka pri prodaji investicijskih kuponov vzajemnih skladov verjetno ravnala nepravilno, mimo minimalnih standardov za te posle, in domnevno zlorabila zaupanje stare gospe. Zato se je po nasvetu ZPS pritožil na poravnalni svet pri Združenju bank Slovenije, ki je organ zunajsodnega reševanja sporov med potrošniki in bankami. V poravnavo je predlagal, naj banka stranki povrne škodo v znesku razlike med naložbo v sklade in vezanim bančnim depozitom. Ne nameravamo se spuščati v podrobnosti o tem, kdaj je kdo izvedel za naložbo, kako je bila sestavljena naložbena košarica, ali so bili prihranki podedovani, do kakšnih nesporazumov je prihajalo v postopkih razčiščevanja, katera bančna pravila so tedaj formalno že veljala, kakšni so bili apetiti in izgube pri »dezinvestiranju« ... Ker to niti ni pomembno.

Vir:Delo.si

Ljubljana - Drugi krog se bo začel 30. marca, po predlogu pa bi namesto do 7. aprila trajal do 30. junija. Prvi krog dokapitalizacije, ki bi jo glede na sklep decembrske skupščine izvedli z izdajo 187.500 novih navadnih delnic po ceni 80 evrov, se zaključuje danes.

Podatkov o tem, koliko delnic je bilo vplačanih, v družbi niso razkrili. V prvem krogu nevplačane delnice bodo zainteresiranim obstoječim delničarjem, pri čemer bodo imeli v drugem krogu prednostno pravico delničarji z višjim deležem v osnovnem kapitalu, ponudili v drugem krogu, ki se bo začel v torek. Po prvotnem sklepu se bi zaključil 7. aprila, uprava pa je na predlog vlagateljev za 6. april sklicala skupščino, na kateri bodo lastniki odločali o predlogu, da bi se zaključek drugega kroga prestavil na 30. junij. Kateri vlagatelji so predlagali podaljšanje roka, v Kompasu niso želeli razkriti.

 "Ker je dokapitalizacija Kompasa razvojne narave, se s tem načrti in poslovanje družbe v ničemer ne spreminjajo," so danes povedali v družbi.

Dokapitalizacija, ki bo skupno vredna 15 milijonov evrov, bo glede na decembrski sklep skupščine uspešna, če bodo vplačane vse izdane delnice. Na osnovni kapital bodo prenesli okoli 3,13 milijona evrov, tako da se bo osnovni kapital zvišal na 6,52 milijona evrov. Preostalih 11,87 milijona evrov bodo prenesli v kapitalske rezerve.

Vir:Delo.si

Največji Merkurjev trgovski center v Ljubljani, ki ima skupaj kar 24.000 kvadratnih metrov pokritih površin v treh etažah, so namreč prvič odprli 24. septembra 2009. V nedeljo, 4. oktobra 2009, pa je inšpekcijska služba vhod v novozgrajeni center zapečatila, ker v družbi niso pridobili uporabnega dovoljenja.

Upravna enota je namreč odločila, da zaradi pomanjkljive dokumentacije v zvezi z odvozom odpadnega materiala omenjenega dovoljenja ne more izdati. Kot so pri Merkurju zapisali v sporočilu za javnost, so s tem postali žrtev nejasnosti glede dokumentacije ter spora med podizvajalci, čeprav so svoje obveznosti poravnavali v skladu s pogodbenimi roki. Ob tem so poudarili, da je Merkur kot investitor pridobil vse potrebne pozitivne izjave komisije tehničnega pregleda ter izjave o zanesljivosti objekta vseh izvajalcev, projektantov in pooblaščenega nadzora.

Center je bil vseskozi dokazano tehnično povsem brezhiben in popolnoma varen. Za odvoz gradbenega materiala so bili najeti ustrezni izvajalci, za njihovo delo pa, dodajajo v Merkurju, ne morejo biti odgovorni kot investitorji. S tem se je strinjalo tudi okoljsko ministrstvo, ki je razsodilo, da investitor ni več odgovoren za gradbene odpadke, ko so ti predani predelovalcu.

V Merkurju pričakujejo, da bo na osnovi izdanega uporabnega dovoljenja gradbena inšpekcija v kratkem odpečatila center v Vižmarjih in s tem omogočila zagon postopkov za njegovo ponovno polnjenje. Odprtje centra v podjetju pričakujejo do 10. aprila.

Center v Vižmarjih je bil tako zaprt več kot pol leta. V tem času je zaradi izpada prometa, reševanja zaposlitvene stiske trgovcev, stroškov premika blaga, vzdrževanja zaprtega centra in ponovnega plačila že opravljenih storitev nastala poslovna škoda, ki jo bodo v Merkurju skušali povrniti od odgovornih, so še napovedali.

Vir:Dnevnik.si

Ljubljana - Informativne izračune dohodnine za leto 2009 bodo zavezanci letos dobili malo pozneje kakor lani, ker je zakonodajalec z dopolnitvami zakona o davčnem postopku določil nove roke: lani je morala davčna uprava do 31. maja zavezancu vročiti informativni izračun, zdaj pa ga mora do tega datuma odpremiti. Tako se nekoliko premikajo tudi drugi roki, pomembni za zavezance, na primer datuma za vračilo in doplačilo dohodnine.

V generalnem davčnem uradu so včeraj potrdili dva roka, ko bodo oddali informativne izračune: prvi sveženj bodo, kakor so napovedali že prej, oddali 31. marca in drugega 31. maja. Hkrati so v generalnem davčnem uradu potrdili tudi roka za vračilo in doplačilo dohodnine pri obeh svežnjih. O rokih za vračilo dohodnine se bo izreklo še ministrstvo za finance, ki mora načrtovati proračunske izdatke, a je malo možnosti, da bi še spremenilo predvidene datume, ki bodo natisnjeni tudi na informativnih izračunih.

 Po načrtih davčne uprave torej za prvi sveženj, ki ga bo oddala 31. marca, veljajo datumi: kot domnevni rok za vročitev šteje 15. april, rok za ugovor se bo iztekel 30. aprila, davčna uprava bo zavezancem iz prvega svežnja dohodnino na bančne račune vrnila 28. maja, rok za zavezance z izračuni za doplačilo dohodnine se bo iztekel 31. maja. Pri drugem svežnju informativnih izračunov, ki ga bo davčna uprava oddala v ponedeljek, 31. maja, in pri katerem bo kot rok za domnevno vročitev štel 15. junij, je generalni davčni urad včeraj potrdil roke: čas za ugovor se bo iztekel 30. junija, dan za vračilo dohodnine na račune zavezancev bo 28. julij, rok za doplačilo dohodnine 30. julij.

 Lani je davčna uprava zavezancem iz prvega svežnja, ki so plačali preveč dohodnine, denar vrnila 20. maja in zavezancem iz drugega svežnja 30. junija. Davčna uprava bo večini zavezancev dohodnino vrnila na transakcijski račun. Od novembra lani ni več obrazca posebne nakaznice PN, prek katerega je davčna uprava dohodnino vračala zavezancem, ki niso imeli bančnega računa, zato bo vračila v gotovini izplačala prek edinega ponudnika storitev gotovinskega vračila, Poštne banke Slovenije, s katero je že sklenila posebno pogodbo.

Vir:Delo.si

Gre za daleč največji posel, ki ga je katero od slovenskih gradbenih podjetij v zadnjih letih dobilo v tujini. Po neuradnih informacijah naj bi naročnik, libijska država, SCT izplačal predujem v višini okrog 60 milijonov evrov, največje slovensko gradbeno podjetje pa je moralo za pridobitev posla izpolniti več pogojev.

Poleg tega, da so Libijci kandidiranje za posel dovolili le podjetjem, ki letno ustvarijo najmanj pol milijarde evrov prometa (krovno podjetje SCT je imelo predlani 534 milijonov evrov prihodkov), izbrani izvajalec po pogodbi ne sme graditi z gradbeno mehanizacijo, ki je starejša od 5 let.

V SCT včeraj niso želeli dajati podrobnejših izjav o poslu. Po naših informacijah pa naj bi garanciji za resnost ponudbe in izvedbe del pridobil pri konzorciju bank, v katerem naj bi poleg domačih bank sodeloval tudi Unicredit, katerega največji lastnik je prav libijska država. Višina posla, ki ga je dobil SCT, sicer za več kot dvakrat presega lansko blagovno menjavo med Slovenijo in Libijo, ki jo je novembra lani skupaj z gospodarsko delegacijo obiskal tudi predsednik vlade Borut Pahor.

Projekt nove avtoceste, ki jo bo na enem odseku gradil SCT, naj bi bil vreden okrog 1,1 milijarde evrov, gre pa za drugi cestni posel, ki ga je družba Ivana Zidarja dobila v Libiji. V tej severnoafriški državi, ki ji vlada Moamer Gadafi, je pred časom že zgradila avtocesto med največjim mestom Tripoli in tamkajšnjim letališčem. Država, ki ji vlada Moamer Gadafi, je sicer sredi velikega naložbenega cikla: poleg nove obalne avtoceste, ki bo povezala Tripoli in Bengazi, je Libija kitajski državni korporaciji za gradnjo železnic že predlani oddala za 2,6 milijarde ameriških dolarjev poslov pri gradnji več kot 1100 kilometrov železniškega omrežja. "Če to, kar pravite, drži, gre za zelo pozitivno novico, od katere bi lahko imela koristi tudi druga slovenska podjetja, ki bi se lahko SCT pridružila kot podizvajalci," je včeraj za Dnevnik povedal direktor zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala Borut Gržinič.

Kljub temu pomeni posel v Libiji v prvi vrsti srednjeročno rešitev za SCT. Družba bo namreč največ prilivov iz naslova libijskega posla ustvarila v prihodnjih letih. SCT je po neuradnih podatkih v letošnje leto prenesel za okrog 170 milijonov evrov poslov iz pogodb, ki jih je sklenil v prejšnjih letih. Okrog sto milijonov evrov prihodkov pa naj bi letos ustvaril v tujini. Kot je znano, je SCT že septembra 2007 podpisal pogodbo o dobrih 56 milijonov evrov vredni gradnji sarajevske obvoznice, leto kasneje pa za gradnjo mostu čez Savo v Beogradu, ki naj bi SCT prinesla 145 milijonov evrov. SCT je sodeloval tudi pri gradnji avtoceste med največjim albanskim pristaniščem Drač in kosovsko-albansko mejo.

Vir:Dnevnik.si

Povprečna mesečna bruto plača za letošnji januar je medtem znašala 1448,12 evra in je bila glede na lanski december nižja za 2,7 odstotka, v medletni primerjavi pa višja za 2,2 odstotka, so sporočili iz republiškega statističnega urada.

Glede na povprečno bruto plačo v lanskem letu je bila januarska mesečna plača višja za 0,6 odstotka, povprečna mesečna neto plača pa je bila januarja glede na povprečje neto prejemkov za lani višja za 0,7 odstotka.

Povprečna mesečna bruto plača je bila januarja najvišja v osrednjeslovenski statistični regiji, kjer je znašala 1631,24 evra, najnižja pa v notranjskokraški statistični regiji, kjer je dosegla 1231,90 evra.

Glede na lanski december se je bruto plača zvišala le v jugovzhodni Sloveniji (za 0,3 odstotka), najbolj pa se je znižala v spodnjeposavski in zasavski statistični regiji (v obeh za 5,9 odstotka).

V medletni primerjavi se je zvišala v vseh statističnih regijah, razen v spodnjeposavski in zasavski, kjer se je znižala za 0,3 oz. 0,6 odstotka. Najbolj se je bruto plača zvišala v pomurski statistični regiji (za 6,9 odstotka). Vir:Dnevnik.si