Kočevje - Z listi, na katere jim je samostojni podjetnik Zoran Perkovič zapisoval mizerne zneske, ki jim jih je lani dajal na roko namesto plače, so dokazovali svoje pripovedi. Konzul srbskega veleposlaništva Dejan Perunčić ter Krunoslav Vasilij in Sanja Eminović z veleposlaništva Bosne in Hercegovine so včeraj dopoldne poslušali pripovedi svojih državljanov, ki so se zaradi nemoči, kako priti do zasluženega denarja, odločili za gladovno stavko. Njihov delodajalec Zoran Perkovič jim je zadnje plače nakazal leta 2008, lansko leto pa so preživeli z denarjem, ki jim ga je dajal na roko - po 20, 45 ali največ 150 evrov.

Jožef Lukač iz Vojvodine je delal v Prenovi tri leta in je v vsem lanskem letu, ko je delal 1836 ur, dobil 3062 evrov »akontacije«: »Imam družino, pet šoloobveznih otrok, ki jim pomagajo preživeti sosedje in ženini sorodniki. Kaj je to drugega kot sramota? Sram me je, da se nam je to zgodilo.« Podobno kot drugi stavkajoči je razložil, da so lani mislili, da jim bo Zoran Perkovič plačal, kar jim pripada: »Mi smo delali. Mi nismo preverjali, kaj se dogaja.« Slovenija naj bi namreč bila, so v zadnjih dneh razlagali delavci, vendar urejena pravna država.

Morda, je bilo razumeti predstavnike srbske in bosanske države, se bodo razmere tudi po njihovi intervenciji uredile, saj menda inšpektorat za delo po hitrem postopku rešuje to grozljivko. Pri tem je zelo zanimivo, da je inšpektor za delo v preteklem letu v podjetju Prenova opravil izredni inšpekcijski nadzor, saj je eden od delavcev prijavil nepravilnosti pri izplačilu plače. »Delodajalcu je bila z odločbo odrejena odprava nepravilnosti, odločba je bila tudi izvršena,« je v poročilu odgovoril glavni inšpektor za delo Borut Brezovar. »Drugih prijav domnevnih kršitev inšpektorat ni prejel,« je še zapisal Brezovar, ki bo jutri obiskal Kočevje.

Delo pa še čaka na odgovor, zakaj inšpektor ob ugotovitvah nepravilnosti pri enem delavcu ni preveril, kako je pri drugih zaposlenih. Stavkajoči so odločeni, da bodo kljub nizkim temperaturam vztrajali v lesenem skladišču, kjer tudi spijo oziroma se zleknejo na sedeže kombija. Pojavile so se že prve zdravstvene težave, saj je moral eden od stavkajočih v torek zvečer zaradi težav s povišanim sladkorjem na urgenco.

Vir:Delo.si

Premier ocenjuje doslej doseženo pozitivno, a dejstvo je, da po petih mesecih ostaja še glavnina ciljev, ki si jih je zastavil konec lanskega leta, neuresničenih. Doslej so namreč vsi ukrepi pomenili gašenje požara v obliki stečaja SŽ, ki pa, čeprav je država pokrila bilančno izgubo potniškega prometa v višini okoli 38 milijonov evrov, še vedno grozi družbi. Tovorni promet je namreč imel po zadnjih dosegljivih podatkih za oktober 2009 okoli 55 milijonov evrov nepokrite izgube, od česar so je SŽ samo lani ustvarile okoli 31 milijonov evrov. To presega polovico osnovnega kapitala družbe, ki znaša 95 milijonov evrov, kar po zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju pomeni insolventnost družbe in bi poslovodstvo moralo pripraviti sanacijski program. Še več, ker javne gospodarske službe niso več v izgubi, tudi ne velja več omejitev iz zakona o železniškem prometu, ki pravi, da SŽ ne morejo v stečaj, če izguba izvira iz teh služb.

Na ministrstvu za promet so nam pred časom sicer dejali, da "po zadnjih zagotovilih SŽ trenutno niso insolventne". A ob dejstvu, da SŽ tudi letos v tovornem prometu tekoče beležijo izgubo in da je generalni direktor Goran Brankovič v sporazumu o znižanju plač s socialnimi partnerji zapisal, da letos načrtuje še za okoli 27 milijonov evrov izgube, SŽ ostajajo insolventne oziroma so najmanj blizu meje med solventnostjo in insolventnostjo. Na včerajšnjem sestanku na SŽ naj bi sogovorniki sicer postavili oceno, da bodo SŽ insolventne v roku treh mesecev. Prepolovitev bilančne izgube SŽ, kar premier Pahor šteje za največji dosežek rednih mesečnih obiskov, torej prinaša izjemno kratkoročno rešitev za družbo.

Z državnim pokritjem izgube potniškega prometa "vreča brez dna" torej še ni bila zašita, kot je v prispodobi premier Pahor že nekajkrat opisal prioritetno nalogo države na SŽ. Spomnimo, za kar okoli pol milijarde evrov ukrepov je povezanih s SŽ. Ob že obljubljenih 38 milijonih evrov pokritja bilančne izgube potniškega prometa železnice pričakujejo še izdajo 200-milijonske obveznice in prevalitev okoli 120 milijonov evrov dolga SŽ na državo. Ali bo kateri od teh ukrepov uresničen, se država še ni izrekla. Prav tako ne, kakšno reorganizacijo družbe pričakuje. Minister Vlačič je napovedal, da bo medresorska skupina za SŽ v prihodnjih dveh, treh tednih v zvezi s sanacijo okoli 350 milijonov evrov dolga železnic pripravila predlog. "Stečaj, ki grozi, za nas ni opcija," je dejal Vlačič.

Premier Pahor sicer opozarja, da morajo ukrepati tudi v SŽ, predvsem pri zagotavljanju dobičkonosnosti tovornega prometa. Brankovič konkretnih finančnih podatkov o poslovanju tovornega prometa ne razkriva, polaga pa velike upe v odpiranje predstavništev v tujini in v sodelovanje z Deutsche Bahnom, o čemer pa včeraj prav tako ni želel konkretno spregovoriti. Na naše vprašanje, ali so projekti z Deutsche Bahn nujni za zagotovitev pozitivnega poslovanja tovornega prometa, je Brankovič odgovoril, da delajo tako, kot da projektov z nemškim železniškim prevoznikom nimajo.

Vir:Dnevnik.si

Ljubljana - Vendar so k januarskemu znižanju cen prispevale pretežno le razprodaje tekstila in obutve, ki jih seveda v isti osebi ne kupujemo dvakrat v sezoni: prvič, ko so dražje in znova čez dva meseca, ko so cenejše. Zato smo lahko do takega papirnatega boja zoper inflacijo zadržani. Ker so se cene brez vpliva tekstila in obutve tudi januarja dvignile za 0,5 odstotka, lahko ugotovimo, da je bilo februarskih podražitev vendarle za 0,1 odstotne točke manj kot januarskih. Tudi primerjava s povprečjem evrskih držav se izboljšuje.

Decembra je namreč pri nas kazala prehitevanje cen kar za 133 odstotkov, v januarju manj, namreč za 80 odstotkov, zdaj pa bi morala biti razdalja še manjša. Kot je sporočil državni statistični urad, so se cene življenjskih potrebščin po z Evropo uskladenem načinu računanja februarja letos v primerjavi z januarjem povečale za 0,3 odstotka. Od tega se je blago podražilo za 0,4 odstotka, storitve za 0,2 odstotka.

V primerjavi z lanskim decembrom so bile cene nižje za 0,2 odstotka, a v primerjavi z lanskim februarjem višje za 1,6 odstotka. Po računu za domačo rabo so bile te cene februarja za 0,4 odstotka višje, kot so bile januarja letos, in sicer pri blagu višje za 0,5 odstotka pri storitvah za 0,3 odstotka višje. V primerjavi z decembrom so se znižale za 0,4 odstotka v primerjavi z lanskim februarjem pa so bile višje za 1,3 odstotka.

 K skupnemu mesečnemu povečanju so po 0,1 točke prispevali dražni energenti, nadalje počitnice v paketu, pa komunalne storitve, ter hrana, in tudi druge februarske podražitve. Seštevek podražitev je torej dosegel 0,5 odstotka. Ta seštevek se je nato na račun vseh februarskih pocenitev zmanjšal za 0,1 odstotne točke. Urad je ugotovil, da se je skupina »stanovanje« februarja podražila za 1,3 odstotka.

Že drugi mesec zapored so se v tej skupini podražile komunalne storitve, tokrat za 2,9 odstotka.Od tega se jeodvoz smeti podražil v povprečju kar za 9 odstotkov, oskrba z vodo za 2,4 ter kanalščina za 1,4 odstotka. Gorivo in energija sta bila dražja za 1 odstotek, saj se je plin podražil za 2,9 odstotka, daljinsko ogrevanje za 2,4, trdo gorivo za 1, tekoče za 0,5 ter elektrika za 0,4 odstotka.

Vir:Delo

Ljubljana - Cena mestne mesečne vozovnice za odrasle je 32 evrov, otroci bodo potovali po polovični ceni, mlajši od šest let pa brezplačno.

Z mestno mesečno vozovnico lahko potniki neomejeno potujejo z vlaki znotraj ljubljanskega mestnega območja med 15 postajami oziroma postajališči, in sicer Ljubljana, Ljubljana Zalog, Ljubljana Polje, BTC, Ljubljana Rakovnik, Ljubljana Vodmat, Brezovica, Ljubljana Tivoli, Medno, Ljubljana Vižmarje, Ljubljana Stegne, Litostroj, Ljubljana Črnuče, Ljubljana Ježica, Ljubljana Brinje.

Vozovnice je mogoče kupiti na vseh potniških blagajnah. Če potnik vstopi v vlak na postaji ali postajališču, kjer vozovnice ni mogoče kupiti, jo lahko kupi pri sprevodniku v vlaku, ne da bi bilo treba plačati dodatek, so sporočili s Slovenskih železnic. Že od marca lani je na voljo mestna dnevna vozovnica. Vozovnico so potniki dobro sprejeli, zato so se na Slovenskih železnicah odločili, da potnikom ponudijo še mestno mesečno vozovnico.

Vir:Delo.si

Ljubljana - Cene rabljenih stanovanj v Sloveniji so se v četrtem trimesečju lani po štirih zaporednih četrtletjih zniževanja v povprečju prvič spet dvignile. Zdaj so približno spet na ravni z začetka leta 2007 in za približno 13 odstotnih točk nižje kot v tretjem četrtletju 2008, ko so dosegle doslej najvišjo raven. Cene rabljenih stanovanj so se tudi v zadnjem lanskem četrtletju, tako kot v tretjem četrtletju 2009, v Ljubljani gibale drugače kot zunaj prestolnice. V Ljubljani so se znižale za 1,2 odstotka, zunaj Ljubljane pa zvišale za 4,7 odstotka.

Smer njihovega gibanja je bila nasprotna kot v predhodnem četrtletju, takrat je bil namreč v Ljubljani izmerjen dvig, zunaj Ljubljane pa padec cen rabljenih stanovanj. Iz četrtletja v četrtletje menjavajoča se smer gibanja cen rabljenih stanovanj kaže na veliko negotovost na trgu stanovanjskih nepremičnin, novih in rabljenih, poudarjajo na statističnem uradu. Trg stanovanjskih nepremičnin, ki je ob koncu leta 2008 in v prvi polovici leta 2009 v pričakovanju znatnega padca cen skoraj zamrl, je v zadnjem četrtletju lani pokazal znake okrevanja.

Število transakcij se je namreč znatno okrepilo (za 70 odstotkov glede na predhodno četrtletje) in se približalo povprečju iz predkriznega obdobja. Ni še jasno, ali to povečanje že pomeni oživitev običajnega trga ali le trenutno realizacijo tistih nujnih nepremičninskih transakcij, ki so bile v preteklem letu zaradi pričakovanega znižanja cen zadržane ali prestavljene, menijo na uradu. Zaradi negotovega gospodarskega okrevanja države bo tudi nepremičninski trg v prihodnjih četrtletjih zelo verjetno še naprej neustaljen in cene bodo verjetno enkrat naraščale, drugič spet padale, dodajajo. V zadnjem lanskem četrtletju se je precej povečalo tudi število transakcij družinskih hiš. Vseh transakcij, ki bi jih lahko upoštevali v izračunu indeksa cen, je bilo v Sloveniji 404 ali le nekoliko manj od povprečnega četrtletnega števila transakcij (420) v predkriznih letih 2007 in 2008.

Vir:Delo.si

Kranj - Leto 2009 je bilo še vedno v znamenju negotovih tečajev na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev, ki so vplivali na vrednotenje finančnih naložb tudi v Savi. Dosežen celotni dobiček za šest odstotkov presega načrtovano vrednost, od tistega v enakem obdobju preteklega leta pa je pomembno višji, poudarjajo v družbi.

Sava je lani ustvarila za 8,1 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je štiri odstotke manj kot v letu poprej, kažejo nerevidirani računovodski izkazi družbe, ki jih je Sava danes sporočila preko spletnih strani Ljubljanske borze. Preseganje načrta celotnega dobička je rezultat prodaje finančnih naložb po višjih vrednostih od načrtovanih, prejema dodatnih dividend, nižjih stroškov za obresti in najeta posojila kot predvideno ter prihrankov Save pri stroških poslovanja.

Bilančni dobiček Save je 31. decembra 2009 znašal 36,7 milijona evrov in omogoča izvrševanje sprejete politike izplačevanja dividend. Bilančna vsota Save pa je na dan 31. december 2009 znašala 693,5 milijona evrov, v strukturi virov sredstev pa je bil kapital družbe udeležen z 51 odstotki. Vrednost Savine delnice se je v letu 2009 gibala med 190 in 260 evri ter se v primerjavi s koncem preteklega leta znižala za 5,2 odstotka. Enotni tečaj delnice je na zadnji trgovalni dan znašal 240,1 evra, kar je 37 odstotkov več od njene knjigovodske vrednosti.

Družba Sava je matična družba Poslovne skupine Sava, ki skupaj obsega 31 družb. Poleg upravljanja odvisnih družb predstavljajo obsežen del njihove dejavnosti naložbene finance. Najpomembnejši dogodki, ki so krojili poslovno uspešnost leta 2009, so bili odprodaja 10,01-odstotnega lastniškega deleža v družbi Merkur, slabitve finančnih naložb, pomemben padec stroškov obresti za prejeta posojila zaradi znižanja variabilnega dela obrestne mere ter prihranki pri stroških poslovanja družbe.

Vir:Delo.si

Ljubljana - Danes se bo nadaljevala seja nadzornega sveta Vegrada, ki so jo prekinili 3. februarja, ker je morala glavna direktorica Hilda Tovšak nujno v Ljubljano. Seja ima obsežen dnevi red; najpomembnejše točke so pregled lanskih nerevidiranih poslovnih izkazov, letošnji poslovni načrt, pregled terjatev in obveznosti, osnutek načrta prestrukturiranja, načrt prodaje stanovanj v ljubljanski soseski Celovški dvori po nižji ceni in zagotavljanje likvidnostnih sredstev.

Osrednja točka današnje seje nadzornega sveta bo prav gotovo načrt organizacijskega, finančnega in kadrovskega prestrukturiranja podjetja iz Velenja. Kot pravi predsednik nadzornega sveta Vegrada Klemen Boštjančič, sicer predsednik uprave Minerala, pričakuje, da bo nadzorni svet danes dobil celovito informacijo s konkretnejšimi rešitvami Vegradovega prestrukturiranja, o katerem se je v javnosti že nekaj govorilo, in predvsem časovne roke, ki so bistvene za uresničitev prestrukturiranja. »Prestrukturiranje je proces, ki ga ne bo mogoče opraviti v mesecu ali dveh, kakor morda kdo zmotno misli. Zanj bo potrebnega več časa, to pa bo odvisno od tega, katera področja bo zajelo. Menim, da bi poleg organizacijskega, finančnega in kadrovskega področja moralo vključiti tudi komercialno področje, ki je v gradbeništvu izjemno pomembno. Še toliko bolj, ker se bodo gradbena podjetja morala podati na tuje trge, saj bo doma dela za vse premalo. Pričakujem, da bomo danes sprejeli tudi kakšne konkretne roke za uresničitev načrta prestrukturiranja,« pravi Boštjančič.

Revizija za obveznosti in terjatve Finančno prestrukturiranje med drugim zajema reševanje likvidnostnih težav, razčiščevanje obveznosti do dobaviteljev in terjatev do kupcev ter urejanje odnosov z bankami. Po podatkih predsednika nadzornega sveta razmerje med terjatvami in obveznostmi niti približno ni takšno, kot se je zadnje čase v javnosti špekulativno govorilo. »Po podatkih, ki jih imam, je približno toliko obveznosti, kolikor je terjatev, zato v tem ne vidim kakšnih posebnih težav, vendar bo treba te zadeve čim prej urediti z upniki in dobavitelji,« razlaga Boštjančič. Po njegovem bi morala terjatve in obveznosti dodatno pregledati revizija, zaradi česar se bo nadzorni svet v kratkem sestal z revizorji.

Kadrovsko prestrukturiranje bo prav tako zahtevno. Skupina Vegrad bo po načrtu do poletja število zaposlenih zmanjšala za 700. Zdaj je v skupini zaposlenih 1727 delavcev, od tega 880 za nedoločen čas in 847 za določen. Med zaposlenimi je približno 70 odstotkov tujcev, ki imajo stalna ali začasna delovna dovoljenja. To so predvsem delavci iz nekdanjih jugoslovanskih republik. Brez dela bodo najprej ostali tujci, ki delajo z začasnimi delovnimi dovoljenji, in delavci za določen čas. Nekaj bo tudi naravne fluktuacije oziroma tako imenovanih mehkih načinov zmanjševanja števila zaposlenih, kot so predčasne upokojitve, čakanje na upokojitev na zavodu za zaposlovanje in podobne. »Verjetno bo treba razmišljati tudi o kadrovskih spremembah na vodilnih mestih oziroma na krepitev vodstva s kadri, ki bi jih Vegrad glede na svojo velikost in razvejenost posla potreboval.

Zdaj je večina tega osredotočena na direktorico Hildo Tovšak, kar je pri tako velikem podjetju, kot je Vegrad, lahko težava. Opazil sem, da imajo podoben način vodenja druga velika slovenska gradbena podjetja in zato po vsej verjetnosti tudi težave,« razmišlja Boštjančič. Vegrad bo prvi znižal ceno stanovanj V sklop prestrukturiranja sodi še načrt prodaje približno 250 neprodanih stanovanj v ljubljanski soseski Celovški dvori, v kateri je 833 stanovanj; 119 jih Vegrad gradi za Mesto občino Ljubljana, 225 za ljubljanski stanovanjski sklad in 75 za republiški stanovanjski sklad na podlagi vloge mestnega stanovanjskega sklada o soinvestiranju gradnje neprofitnih najemnih stanovanj.

 S cenejšo prodajo teh stanovanj bi Vegrad prišel do prepotrebnih likvidnostnih sredstev. »Pomembna bo cena teh stanovanj. Bojim se, da Vegrad s ceno 2000 evrov za kvadratni meter, o kateri je bilo slišati v zadnjem času, ne bo pokril vseh stroškov,« pravi Boštjančič. Pomembno bo tudi to, v kakšni obliki bodo ta stanovanja prodana in kakšen bo dogovor z bankami o kreditiranju njihovega nakupa. V to bi se lahko vključila katera koli banka, vendar sogovornik meni, da bi bilo najbolj naravno, da bi bila to NLB, ki ima hipoteko na gradnjo stanovanj v Celovških dvorih. Boštjančič pravi, da bo Vegrad imel s cenejšo prodajo stanovanj prednost na trgu, ker se je za to odločil prvi, in bo tako pridobil največ kupcev.

Nadzorni svet se bo seznanil tudi z lanskimi Vegradovimi nerevidiranimi poslovnimi rezultati - družba je lani ustvarila 162 milijonov evrov prihodka in 50.000 evrov dobička - in z letošnjim poslovnim načrtom. Ta predvideva zmanjšanje števila zaposlenih, zmanjšanje prihodka za več kot 30 odstotkov glede na lanskega, kar pomeni, da bi ga bilo nekaj več kot sto milijonov evrov, in minimalno dobička oziroma poslovanje okoli pozitivne ničle.

Vir:Delo.si

Indeks Dow Jones je v začetnih minutah trgovanja pridobil že 0,71 odstotka, vrednost tehnološkega indeksa Nasdaq pa se je okrepila za 0,95 odstotka. Današnja rast sledi slabemu koncu torkovega trgovanja. Razočaranje vlagateljev nad podatki o poslabšanju razpoloženja med ameriškimi potrošniki je v torek namreč potisnila navzdol delnice na Wall Streetu.

Industrijski indeks Dow Jones se je znižal za 0,97 odstotka na 10.282,41 točke, tehnološki indeks Nasdaq pa za 1,28 odstotka na 2213,44 točke. Nespodbudne novice iz ZDA so danes navzdol potisnile tudi azijske borze. Zaupanje potrošnikov v ZDA se je februarja zaradi zaskrbljenosti nad nadaljnjim izgubljanjem delovnih mest februarja močno znižalo.

Kazalec potrošniškega zaupanja se je drugi letošnji mesec znižal za skoraj 11 točk na 46 točk. S tem se je končala trimesečna zaporedna rast kazalca. Začetni optimizem na Wall Streetu vsaj delno delijo tudi na osrednjih borzah stare celine. Kljub padcu razpoloženja med nemškimi potrošniki in potrditvi nemških statistikov glede stagnacije največjega evropskega gospodarstva v zadnjem lanskem trimesečju je indeks DAX na borzi v Frankfurtu zaenkrat pridobil 0,12 odstotka, na pariški borzi je vodilni indeks CAC 40 pridobil 0,24 odstotka, na borzi v Londonu pa je indeks FTSE 100 doslej pridobil že 0,45 odstotka.

Vir:Dnevnik.si