Po ameriški hipotekarni krizi in propadu Lehman Brothers se je lani svet soočal z globalno recesijo. Ameriško gospodarstvo je doživelo največji upad aktivnosti v zadnjih 27 letih, medtem ko je območje evra v recesijo vstopilo v drugem četrtletju leta 2008. Centralne banke v boj s krizo Centralne banke, IMF ter vlade držav so napore usmerile v sprejemanje različnih ukrepov za reševanje finančne krize. Ker so se zaradi slabih oziroma visoko tveganih finančnih naložb številne banke znašle pred propadom, so jih vlade reševale, število podržavljenih bank pa je strmo naraslo. Ameriška centralna banka (Fed) lani ni spreminjala politike obrestne mere, saj je že decembra 2008 znižala ključno referenčno obrestno mero na raven med nič in 0,25 odstotka. Na zgodovinsko najnižjo raven enega odstotka pa sta lani znižali ključno obrestno mero Bank of England in ECB.

ZDA so za boj s finančno krizo sprejele 700 milijard dolarjev vreden reševalni sveženj, ki je bil namenjen predvsem javnofinančnim spodbudam ter ohranitvi ali ustvarjanju približno 3,5 milijona delovnih mest. Med drugim je vseboval prve omejitve denarnih nagrad vodilnih v bankah na Wall Streetu. Zadoščanje so dosegle tudi številne žrtve največjega prevaranta na Wall Streetu Bernarda Madoffa, ki ga je doletela 150-letna zaporna kazen. S ponzijevo shemo je namreč vlagatelje oškodoval za kar 65 milijard dolarjev.

Marca je sledil odboj Ameriški indeks Dow Jones je od poletja 2008 do začetka marca lani izgubil več kot 50 odstotkov. Mejo 10.000 indeksnih točk je znova presegel oktobra, od najnižje vrednosti pa je pridobil že skoraj 60 odstotkov. Prav toliko je od marca pridobil tudi nemški DAX, medtem ko sta se britanski FTSE in francoski CAC od dna odbila za dobrih 50 odstotkov. Od marca lani, ko je večina indeksov razvitih trgov dosegla dno, so delniški trgi v vzponu. Od takrat je namreč Wall Street zabeležil najvišjo rast v zadnjih 73 letih. Popravku na borzah so sledile tudi optimistične novice iz realnega gospodarstva.

Drugo lansko četrtletje sta Nemčija in Francija zaključili z gospodarsko rastjo, četrtletje pozneje pa je največjima evropskima gospodarstvoma sledilo tudi ameriško in preostale države EU. Okrevanje bo dolgotrajno Kljub temu je bilo okrevanje ameriškega gospodarstva ob koncu leta še precej negotovo in počasno, saj je temeljilo predvsem na vladnem stimulacijskem programu "denar za kripe". Stopnja brezposelnosti je dosegla deset odstotkov, brezposelnih pa je bilo kar 15,4 milijona ljudi. V času recesije je delo izgubilo 7,2 milijona ljudi, po napovedih ameriške centralne banke pa lahko traja še pet do šest let, preden se bodo razmere na trgu dela ponovno normalizirale.

Težav proti koncu leta tako še zdaleč ni bilo konec. Dolžniška kriza je konec novembra zadela tudi Dubaj, ko je državna holdinška družba Dubai World zaprosila za odlog odplačila 60 milijard dolarjev dolga. Kljub temu večjih pretresov ni bilo, saj je Abu Dabi Dubaju zagotovil 10 milijard dolarjev finančne pomoči, da bi Dubai World lažje odplačal svoje dolgove. Posledice finančne krize so močno udarile še Grčijo, ki so ji bonitetno oceno znižale tri vodilne bonitetne agencije, Grčija pa je na poti, da že letos postane najbolj zadolžena država EU.

Vir:Dnevnik.si

Najprej se je zdelo kot teorija zarote, povsod je ekipi šestih novinarjev iz Slovenije, Hrvaške in Romunije sledil mraz. Najprej je takoj po našem prihodu z minus pet na minus 27 stopinj Celzija zamrznila Moskva, potem pa še črpališča plina in nafte v Orenburgu pod Uralom na meji Evrope z Azijo na minus 35 stopinj. A po pogledu na Gazpromovo veličino in vseprisotnost smo se skoraj utrdili v drugem prepričanju. Temperature so uredili tako, da bi bilo videti pridobivanje zemeljskega plina kar se da mukotrpno opravilo.

Že v parlamentu Ruske federacije (v Dumi), kjer je največja tiskovna agencija RIA Novosti organizirala dva pogovora s predsednikom odbora za energijo Jurijem Lipatovom in podpredsednikom Dume, predsednikom Ruskega plinskega združenja in po lastnih besedah 12. najvplivnejšim plinskim lobistom Valerijem Jazevim, sta sogovornika hitela opozarjati, da bo poraba plina v Evropi zrasla in da je Rusija najbolj naraven partner pri tem. Lipatov je povedal, da podobne plinske krize kot lani ne pričakuje, saj je sporazum z Ukrajino, prek katere gre ruski zemeljski plin v Evropo, dovolj trden. Okrcal pa je evropske politike, ki lani ob pravočasnem ruskem opozorilu, da se utegne dobava plina ustaviti, niso hoteli prekiniti božično-novoletnih počitnic. Pogovore so začeli šele 7. januarja, v Rusiji pa so ustavili črpališča že 1. ali 2. januarja. »Moralno je ta drža precej vprašljiva,« meni Lipatov.

Evropa golta ruski plin

Vsaj do leta 2030 ali 2040 se bo Evropa grela s plinom. Že do l. 2020 ali 2025 se bo poraba po evropskih analizah povečala za 80 do 100 odstotkov. Danes Rusija po podatkih Lipatova proizvede 650 milijard kubičnih metrov plina, od tega jih 400 porabi sama, 190 pa izvaža, od tega gre 165 milijard v Evropsko unijo. Do l. 2030 se bo črpanje predvidoma povečalo na 900 milijard kubičnih metrov, v Evropo pa bi na leto poslali 100 milijard kubičnih metrov več plina kot zdaj, ko so le četrtinski dobavitelj. Lipatov je podobno kot Aleksander Medvedev, namestnik direktorja Gazproma, prepričan, da plinovoda Severni in Južni tok, skupaj z zdaj zelo negotovim Nabuccom, ne bosta zadoščala za vse potrebe Evrope. Dodati bo treba še terminale za sprejem utekočinjenega plina.

Rusija že pospešeno sestavlja tankerje za utekočinjeni plin.

Tako Lipatov kot Jazev sta ob tem poudarila, da Rusija jamči za dobavo virov energije, tako plina kot nafte in urana. Južni in Severni tok pa bi morali tako ali tako jemati kot skupen projekt z Evropsko unijo, saj odpravljata monopol ukrajinskega tranzita. Na drugi strani Rusija potrebuje tudi zanesljive odjemalce. Odvisnost je obojestranska. Nabucco, čeprav mu ne želijo nič slabega, se zdi manj verjeten. Iz Turkmenistana do Kitajske je že zgrajen plinovod z zmogljivostjo 40 milijard kubičnih metrov na leto. Brez plina iz Irana in Azerbajdžana po mnenju Jazeva Nabucca ne bo. Težava pa je že v trasi, saj bo šla tudi čez Gruzijo, s katero napoveduje večje težave kot z Ukrajino.

Orenburg, mrzla meja z Azijo

Iz Orenburga so poslali prvi plin za Evropo v začetku 80. let. Zgodba je precej napeta, saj takratna Sovjetska zveza ni imela tehnologije za gradnjo plinovodov, ki bi vzdržali visok pritisk. Dogovorili so se z Zahodno Nemčijo, čeprav so ZDA leta 1969 zelo pritiskale, da prenos tehnologije na drugo stran železne zavese ni sprejemljiv. Tudi ta dogovor in dolgoletno sodelovanje ruska stran zdaj uporablja kot dokaz zanesljivosti dobav ruskega plina, saj je plin tekel tudi v najbolj svinčenih časih. Nad Orenburgom pa se v tem času zbirajo sivi oblaki skrbi. Glavno plinsko polje usiha, črpanje plina za Evropo se seli v vzhodno Sibirijo in Arktično morje. Pred nekaj leti so iz 120 krat 20 kilometrov velikega plinskega polja, ki so ga odkrili leta 1966, brez večjih težav načrpali 50 milijard kubičnih metrov zemeljskega plina na leto, zdaj prehajajo na črpanje 18 milijard kubičnih metrov.

Če se Gazprom umakne, ostane žalost in alkohol, vsaj tako je videti. V mestu je prihod Gazproma namreč povzročil pravo malo revolucijo. Prebivalstvo v zgodovini predvsem trgovskega in pozneje kmetijskega mesta - postavili so ga l. 1734, menda šele v tretjem poskusu - se je s 300.000 povečalo na 540.000. Od tega 82.000 ljudi dela v Gazpromu in z njim povezanih družbah. Leta 2030 naj bi iz plinskega polja pri Orenburgu načrpali le še sedem ali osem milijard kubičnih metrov plina na leto. A vodilni v Gazpromu mirijo. Pod aktivnim plinskim poljem je še 800 milijard kubičnih metrov plina, ki ga je sicer težje in dražje, a še vedno mogoče izčrpati.

Poleg tega je več na novo odkritih polj tudi v bližnjem Kazahstanu, sklenjen pa je že dogovor, da bodo od tam v Gazpromove tovarne v Orenburgu pošiljali več plina, že 18 milijard kubičnih metrov leta 2015. Sergej Ivanov, glavni direktor Gazproma Orenburg, je napovedal še novi tovarni, za proizvodnjo polipropilena in polietilena. »Naslednja so sintetična goriva,« je dejal. S plinom se ogreva 98 odstotkov regije. Plin ni zastonj, a je zelo poceni. Dvosobno stanovanje za plin za kuhanje in toploto plača približno 20 evrov na mesec. In tam je precej bolj hladno kot v Evropi, čeprav opažajo, da se ozračje segreva. Letos je sneg zapadel šele decembra, poleg tega so se včasih temperature enkrat na leto za dva tedna spustile 40 stopinj pod ničlo, zdaj pa je dva tedna »le« nekaj manj kot 30 stopinj pod ničlo. Mraz sicer otežuje delo, a greje srca plinarjev, saj vedo, kot priznavajo, da bodo plin tudi prodali.

Plinskih napeljav je v okolici mesta 6000 kilometrov, zato jih nadzirajo tudi s helikopterji in letali. Ena glavnih enot Gazproma pa skrbi za vzdrževanje sistema. Vzdrževati je treba tudi tisoč plinskih in 120 naftnih vrtin na območju, 24 ur na dan in sedem dni na teden. Pravzaprav je čudno, da plin ne poganja tudi avtomobilov. Gazprom ima v Orenburgu tri glavna naselja za delavce. Pred leti je imel še 30.000 zaposlenih, potem so šli v reorganizacijo, in zdaj jih je 10.000. Od tega je 2000 specialistov z nafto in plin, več kot 700 je inženirjev. Povprečna bruto plača znaša 900 evrov in za 2,5-krat presega povprečje v regiji.

Razvejana je socialna politika Gazproma, hkrati je prepoznaven kot družbeno odgovorno podjetje. V Orenburgu je postavil tretjino stanovanj, nekaj šol in vrtcev - tisti z znakom Gazproma so po vrsti bolje opremljeni kot drugi, saj imajo bazene, pametne šolske table, sodobno opremljene računalniške učilnice in še kaj -, športnih in kulturnih središč, pošt, bolnišnic in cerkva. Gazpromovi delavci plačajo le 20 odstotkov cene vrtca, šole pa so javne. Stranski proizvod je tudi helij Plin iz orenburškega polja vsebuje več nečistoč kot plin z daljnega severa, zlasti pa več žvepla, ki je uporabno v proizvodnji asfalta, betona, pa tudi kot dodatek za živalsko krmo. Zato so morali urediti čiščenje, česar pa niso prepustili naključju. Postavili so eno od štirih tovarn helija na svetu, saj je orenburški plin edinstven ravno zaradi vsebnosti naravnega helija. Na leto v tovarni predelajo 15 milijard kubičnih metrov zemeljskega plina, izločijo šest milijonov kubičnih metrov helija in so edini dobavitelj tega plina, katerega poraba je menda kazalec razvitosti družbe v Evropi in Aziji. Izločanje helija iz surovega plina je za ločevanjem kalija od klora z elektrolizo drugi najbolj energetsko potraten postopek. V tovarni porabijo milijardo megavatov na leto, več kot Orenburg. Ena termoelektrarna na plin v obratu za predelavo plina je zato namenjena samo proizvodnji elektrike za tovarno helija. Prvo predelavo zemeljskega plina so začeli leta 1974. Proizvajajo komercialni plin, tudi za Evropo, žveplo v trdni obliki, stabilen kondenzat (surovina za petrokemično industrijo) in lahke frakcije. Zdaj so postavljene tri faze predelave, s skupno zmogljivostjo 45 milijard kubičnih metrov plina na leto. Lani so pridelali 27 milijard kubičnih metrov plina.

V regiji porabijo osem milijard kubičnih metrov. Ivanov je v povezavi s tem edini priznal, kaj je za Gazprom oziroma Rusijo pomenila lanska plinska kriza. »Katastrofa. Proizvodnjo smo morali zmanjšati na četrtino, kar ni dobro za tehnološko verigo. Veliko črpališč je bilo zaprtih tudi na severu. Padla je poraba žvepla, ki ga proizvedemo kar veliko. Hvala bogu, da je to mimo. Nikakor nismo zainteresirani za zaustavitev proizvodnje. Pri nas je vse na plin, elektrika, ogrevanje, metalurgija in kemija,« je dejal.

Vir:Delo.si 

Peking - Kitajska bo letos zabeležila več kot osemodstotno gospodarsko rast, je sporočila kitajska vlada. Država bo pričakovanjih Mednarodnega denarnega sklada (IMF) že prihodnje leto na drugem mestu na lestvici največjih svetovnih gospodarstev prehitela Japonsko, poročajo tuje tiskovne agencije.

Po navedbah ekonomistov kitajsko gospodarstvo v velikem delu poganja preseljevanje ljudi s podeželja in njihovo usmerjanje v industrijo in storitve. Kitajska je popravila podatke o gospodarski rasti v lanskem letu, v katerem je po podatkih kitajskega statističnega urada beležila 9,6-, in ne devetodstotno rast bruto domačega proizvoda (BDP). Rast je bila precej hitrejša od "tekmecev" -

ZDA so beležile enoodstotno gospodarsko rast, Japonski BDP se je skrčil za 1,2 odstotka, medtem ko je indijsko gospodarstvo v fiskalnem letu, ki se je končalo marca letos poraslo za 6,7 odstotka. Kitajski BDP se je v tretjem letošnjem četrtletju v primerjavi z enakim obdobjem lani povečal za 8,9 odstotka, v drugem četrtletju za 7,9 odstotka, v prvem pa za 6,1 odstotka.

Kitajska vlada se je, da bi ohranila zagon, ki so ga dali stimulacijski paketi in posojilna dejavnost, odločila za razmeroma ohlapno monetarno politiko, navaja Bloomberg. Hitra rast privablja več tujih investicij; te so se novembra na letni ravni zvišale za 32 odstotkov na sedem milijard dolarjev. Tako je nemški avtomobilski proizvajalec BMW prejšnji mesec sporočil, da namerava na Kitajskem zgraditi tovarno za pet milijard juanov (509 milijonov evrov).

Vir:Delo.si

Na borzi v Frankfurtu je tako DAX doslej pridobil 0,74 odstotka, vodilni indeks CAC 40 na pariški borzi pa 0,62 odstotka. V Londonu vlagatelji ne trgujejo, saj imajo Britanci dela prost dan, s katerim obeležujejo sobotni praznik Boxing Day.

Evropske borze so se v tem mirnem prazničnem času, ko večjih novic iz Evrope in ZDA ni, odzvale predvsem na pozitivno trgovanje na azijskih borzah, ki ga je poganjal predvsem podatek o novembrskem gibanju industrijske proizvodnje na Japonskem. Japonska industrija je namreč novembra zabeležila največji dvig proizvodnje v zadnjih šestih mesecih. V drugem največjem svetovnem gospodarstvu so tako tovarne ustvarile za 2,6 odstotka več kot oktobra.

Pozitivno je na gibanje azijskih borz, predvsem na šanghajsko, vplivala tudi napoved kitajskega premiera Wen Jiabaa, ki je v pogovoru za uradne medije v nedeljo znova napovedal nadaljevanje javnofinančnih spodbud in ekspanzivne denarne politike tudi v letu 2010.

Tokijski indeks Nikkei je tako trgovanje končal 1,3 odstotka više, na najvišji ravni po avgustu lani. Šanghajska borza je pridobila 1,51 odstotka, seulska pa 0,19 odstotka. Le v Hong Kongu je indeks Han Seng zabeležil 0,17-odstotni padec.

Vir:Dnevnik.si

Bruselj - Območje evra je izšlo iz recesije; v letošnjem tretjem četrtletju je po petih zaporednih četrtletjih gospodarskega nazadovanja ponovno zabeležilo rast, ugotavlja Evropska komisija v četrtletnem poročilu o območju evra. Dodaja, da so obeti še vedno negotovi in da skrbi povzroča učinek krize na trg dela. Gospodarsko okrevanje v območju evra se - sicer počasi - krepi, v danes objavljenem četrtletnem poročilu ugotavljajo pri Evropski komisiji. Povečanje gospodarske aktivnosti v območju evra, ki je v tretjem četrtletju zabeležilo 0,4-odstotno gospodarsko rast, odraža izboljšanje v zunanjem okolju, učinek ukrepov fiskalne in monetarne politike različnih držav in izboljšanje finančnih pogojev.

Zmanjšana zasebna potrošnja Glavno gonilo rasti v tretjem četrtletju je bil izvoz, k njej je prispevala tudi upočasnitev zmanjševanja zalog. Po drugi strani se je kot posledica razmer na trgu dela zmanjšala zasebna potrošnja. Še naprej se je zmanjševal obseg investicij, a z močno zmanjšanim tempom. Znatno so se izboljšali finančni pogoji, je pa obseg posojil podjetjem in gospodinjstvom še vedno na nizki ravni. Evropska komisija pričakuje, da bo obseg bruto domačega proizvoda (BDP) v območju evra v celotnem letu 2009 padel za štiri odstotke. V letu 2010 naj bi območje doseglo 0,7-odstotno, v letu 2011 pa 1,5-odstotno gospodarsko rast.

Obeti za prihodnje ostajajo negotovi. Skrb še posebej povzroča vpliv krize na trge dela. Stopnja brezposelnosti je v območju evra v tretjem četrtletju znašala 9,6 odstotka. Je bila pa rast brezposelnosti glede na zmanjšanje proizvodnje manjša ob prvotnih bojazni, kar je posledica ukrepov za ohranitev delovnih mest, kot so prožni delovni čas, skrajšanje delovnika in začasne ustavitve proizvodnje. Ob upoštevanju, da bo gospodarsko okrevanje v letu 2010 počasno, naj bi stopnja brezposelnosti v območju evra dosegla 10 odstotkov, v letu 2011 pa naj bi se povzpela do skoraj 11 odstotkov.

Pri sedanjih ukrepih Evropska komisija pričakuje, da bo zaposlenost prihodnje leto upadla, v letu 2011 pa ostala nespremenjena. Podpora strukturnim reformam ljudi se je v večini držav območja evra okrepila Poročilo med drugim poudarja nujnost strukturnih reform, pri čemer navaja Eurobarometrovo raziskavo, po kateri se je v večini držav območja evra podpora ljudi reformam okrepila, kar komisija vidi kot priložnost za izpeljavo sprememb v času krize, ki da bi dale dobro osnovo za trdno okrevanje.

Komisija bo v začetku prihodnjega leta predstavila predloge za novo strategijo usklajevanja strukturnih reform, ki bi nasledila sedanjo lizbonsko strategijo. Za bančni sektor komisija pričakuje, da se bodo nadaljevali trendi povezovanja in integracije ter internacionalizacije bank. Vendar pa pričakuje, da se bo moral bančni sektor ob novih tržnih pogojih, finančni regulaciji, reformi finančnega nadzora in pravil EU glede dodeljevanja državnih pomoči prestrukturirati. Vloga bank v finančnem sistemu območja evra bi se lahko sčasoma zmanjšala, trg pa bi se financiral prek npr. obveznic podjetij, večjo vlogo bi lahko pridobili nebančni finančni posredniki, kot so zasebni skladi.

Vir:Delo.si

Gospodarsko okrevanje v območju evra se - sicer počasi - krepi, v danes objavljenem četrtletnem poročilu ugotavljajo pri Evropski komisiji. Povečanje gospodarske aktivnosti v območju evra, ki je v tretjem četrtletju zabeležilo 0,4-odstotno gospodarsko rast, odraža izboljšanje v zunanjem okolju, učinek ukrepov fiskalne in monetarne politike različnih držav in izboljšanje finančnih pogojev.

Glavno gonilo rasti v tretjem četrtletju je bil izvoz, k njej je prispevala tudi upočasnitev zmanjševanja zalog. Po drugi strani se je kot posledica razmer na trgu dela zmanjšala zasebna potrošnja. Še naprej se je zmanjševal obseg investicij, a z močno zmanjšanim tempom. Znatno so se izboljšali finančni pogoji, je pa obseg posojil podjetjem in gospodinjstvom še vedno na nizki ravni. Evropska komisija pričakuje, da bo obseg bruto domačega proizvoda (BDP) v območju evra v celotnem letu 2009 padel za štiri odstotke.

V letu 2010 naj bi območje doseglo 0,7-odstotno, v letu 2011 pa 1,5-odstotno gospodarsko rast. Obeti za prihodnje ostajajo negotovi. Skrb še posebej povzroča vpliv krize na trge dela. Stopnja brezposelnosti je v območju evra v tretjem četrtletju znašala 9,6 odstotka. Je bila pa rast brezposelnosti glede na zmanjšanje proizvodnje manjša ob prvotnih bojazni, kar je posledica ukrepov za ohranitev delovnih mest, kot so prožni delovni čas, skrajšanje delovnika in začasne ustavitve proizvodnje.

Ob upoštevanju, da bo gospodarsko okrevanje v letu 2010 počasno, naj bi stopnja brezposelnosti v območju evra dosegla 10 odstotkov, v letu 2011 pa naj bi se povzpela do skoraj 11 odstotkov. Pri sedanjih ukrepih Evropska komisija pričakuje, da bo zaposlenost prihodnje leto upadla, v letu 2011 pa ostala nespremenjena. Poročilo med drugim poudarja nujnost strukturnih reform, pri čemer navaja Eurobarometrovo raziskavo, po kateri se je v večini držav območja evra podpora ljudi reformam okrepila, kar komisija vidi kot priložnost za izpeljavo sprememb v času krize, ki da bi dale dobro osnovo za trdno okrevanje.

Komisija bo v začetku prihodnjega leta predstavila predloge za novo strategijo usklajevanja strukturnih reform, ki bi nasledila sedanjo lizbonsko strategijo. Za bančni sektor komisija pričakuje, da se bodo nadaljevali trendi povezovanja in integracije ter internacionalizacije bank. Vendar pa pričakuje, da se bo moral bančni sektor ob novih tržnih pogojih, finančni regulaciji, reformi finančnega nadzora in pravil EU glede dodeljevanja državnih pomoči prestrukturirati. Vloga bank v finančnem sistemu območja evra bi se lahko sčasoma zmanjšala, trg pa bi se financiral prek npr. obveznic podjetij, večjo vlogo bi lahko pridobili nebančni finančni posredniki, kot so zasebni skladi.

Vir:Dnevnik.si

Rast je spodbudila podražitev delnic izvozno orientiranih podjetij, ki jih je navzgor potisnil predvsem šibak jen, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Vrednosti delnic na največji ameriški borzi so se v petek rahlo zvišale. Delniški indeks Dow Jones je trgovanje sklenil pri 10.328,89 točke, kar je za 20,63 oz. 0,20 odstotka več kot v četrtek. Tehnološki indeks Nasdaq pa je pridobil 31,64 točke oz. 1,45 odstotka in se ustavil pri 2211,69 točke.

Ameriška nafta se je v današnjem azijskem trgovanju podražila nad 73 dolarjev za 159-litrski sod. Optimizem v trgovanje je vneslo predvsem zmanjšanje napetosti med Irakom in Iranom, kjer so se odnosi zaostrili zaradi naftnega vrelca na območju meje med državama. Iranske sile so se v noči s sobote na nedeljo umaknile z naftnega vrelca na spornem območju ob iransko-iraški meji, nad katerim so nadzor prevzele v petek, kar je pozitivno vplivalo tudi na naftni trg, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Zahodnoteksaška lahka nafta z dobavnim rokom v januarju se je tako med azijskim elektronskim trgovanjem na newyorški blagovni borzi podražila za sedem centov na 73,43 dolarja za 159-litrski sod. V Londonu so se februarske terminske pogodbe za severnomorsko nafto brent podražile za 42 centov na 74,17 dolarja. Iranske sile so naftni vrelec na naftnem polju Vzhodni Majsan na meji med Iranom in Irakom zavzele v petek. Okoli njega so izkopali jarek, ga zastražili z oklepniki in dvignili iransko zastavo. Irak je zaradi zasedbe naftnega vrelca poklical na zagovor iranskega veleposlanika in zahteval umik iranskih sil z območja. Iran je sicer očitke o zasedbi vrelca zavračal.

Vir:Dnevnik.si

Vrednosti delnic na največji ameriški borzi so se v četrtek v povprečju znižale. Delniški indeks Dow Jones je trgovanje sklenil pri 10.308,26 točke, kar je za 132,86 oz. 1,27 odstotka manj kot v sredo. Tehnološki indeks Nasdaq pa je izgubil 26,86 točke oz. 1,22 odstotka in se ustavil pri 2180,05 točke. Cene nafte so se v današnjem azijskem elektronskem trgovanju zvišale, k čemur sta po besedah borznih posrednikov pripomogla šibkejši tečaj dolarja ter okrepitev povpraševanja v ZDA, največjih porabnicah energentov na svetu. Za 159-litrski sod zahodnoteksaške lahke nafte, ki bo dobavljena januarja, je bilo treba pozno popoldne po singapurskem času odšteti 73,41 dolarja, kar je 76 centov več kot v četrtek.

Januarske terminske pogodbe se bodo iztekle v ponedeljek, s februarskimi pa so trgovali po ceni 74,27 dolarja za sod. Severnomorska nafta brent, ki bo dobavljena februarja, se je v Londonu podražila za 62 centov na 73,99 dolarja, je poročala ameriška tiskovna agencija AP. Cene nafte so se ponoči precej znižale, saj so vlagatelji vnovčevali dobičke, potem ko se je v preteklih dneh nafta občutno podražila, k čemur je pripomoglo povečanje povpraševanja v ZDA.

 K današnji rasti cen nafte je pripomogel šibkejši dolar, je poročala francoska tiskovna agencija AFP. Ker se z nafto trguje v ameriški valuti, nižji tečaj dolarja pomeni, da je nafta za imetnike ostalih valut cenejša, kar spodbuja povpraševanje in vodi v zvišanje cen. Po besedah borznih posrednikov se bo cena nafte še zviševala zaradi močnega povpraševanja v ZDA, kjer se v tem zimskem času povečuje poraba kurilnega olja.

Vir:Dnevnik.si