Na drugi strani tuji investitorji v zadnjih tednih nekoliko povečujejo svoje lastništvo. Po zadnjih podatkih Banke Slovenije so tuji investitorji v zadnjih dveh letih (do konca januarja) svoj delež povečali za le okoli 1,2 odstotne točke na 7,3 odstotka, v zadnjih dveh mesecih pa je največje povečanje zaznati pri Novi KBM in Mercatorju.

Vendar pa je podatke treba jemati z dobršno mero zadržanosti, saj so na povečanje deleža tujih vlagateljev med drugim vplivali prenosi naložb domačih investitorjev na družbe iz davčnih oaz. Prav pomanjkanje tujih investitorjev je tudi eden pomembnejših razlogov za skromno likvidnost na Ljubljanski borzi. "Če bi želeli povečati delež tujih investitorjev na slovenskem trgu kapitala, bi morali izpopolniti skrbniške storitve in poravnavo ter prilagoditi vso infrastrukturo. Zato Ljubljanska borza načrtuje prehod na trgovalni sistem Xetra," pravi direktor svetovalne družbe Masset Consulting Simon Mastnak. Na tak način bi lahko po njegovi oceni pridobili več tujih oddaljenih borznih članov, ki bi bili bolj zainteresirani za promocijo naših družb med tujimi investitorji.

Za večjo navzočnost tujih investitorjev in posledično večjo likvidnost na Ljubljanski borzi bi lahko veliko naredili tudi sami izdajatelji. Borzne družbe namreč trenutno komunicirajo večinoma s certifikatskimi delničarji, ne delajo pa veliko pri prepoznavnosti med tujimi institucionalnimi investitorji. "Poleg javnih predstavitev potencialnim vlagateljem v standardnih finančnih središčih (Dunaj, London, Frankfurt) bi morale uprave organizirati predstavitve tudi v drugih finančnih središčih, kot so Ženeva, Edinburg, New York..., oziroma v tistih finančnih središčih, kjer je več investitorjev, ki so osredotočeni na našo regijo ali na panogo," meni Mastnak.

Vir:Dnevnik.si

Koper/Maribor/Ljubljana - Iz Adriatic Slovenice so danes sporočili, da zavarovancem, ki so utrpeli škodo svetujejo, da najprej, če razmere dopuščajo, zaščitijo svoje premoženje, da ne pride do dodatnega poškodovanja lastnine.

Zavarovanci Adriatica Slovenice lahko škodo prijavijo na najbližji poslovni enoti, svojemu zastopniku in tudi preko brezplačne telefonske številke 080 11 10. S spleta si lahko tudi sami natisnejo obrazec za prijavo škode in ga na zavarovalnico pošljejo po pošti. Prijave škod bodo v omenjeni zavarovalnici sprejemali še ves prihodnji teden.

V Zavarovalnici Maribor navajajo, da so njeni cenilci kljub trenutnim slabim vremenskim razmeram na Primorskem v polni pripravljenosti. "Prve prijave škod zaradi burje že prihajajo, pričakujemo pa, da bo večina prijav prispela potem ko se burja umirila," pravi direktor enote Zavarovalnice Maribor v Novi Gorici Stanislav Rijavec.

Glede na to, da je poslovna enota Nova Gorica ostala brez električne energije, je kljub temu dosegljiva v Novi Gorici na telefonski številki 05 335 90 08 in v Ajdovščini na telefonski številki 05 368 90 20. Nastalo škodo lahko zavarovanci Zavarovalnice Maribor prijavijo tudi osebno na poslovni enoti ali pokličejo svojega zastopnika. Škodo, ki jo je orkanska burja povzročila na Primorskem in Goriškem, ponekod že ocenjujejo tudi cenilci Zavarovalnice Triglav.

Na nekaterih področjih, kjer je burja izredno močna, pa ogledi in posledično ocene škode zaradi varnosti še niso možne. Prve ocene o škodi bodo tako znane v naslednjih dneh. V Zavarovalnici Triglav zavarovance opozarjajo, da je v ekstremnih vremenskih razmerah, kot je orkanska burja, skrb za lastno varnost ljudi izjemno pomembna. Zato svojim zavarovancem omogoča, da škodo prijavijo prek elektronske prijave.

To pomeni, da škodo lahko varno, od doma prijavijo prek spletne strani oz. s klicem na telefonski številki 080 555 555 ali 080 2864, ki sta na voljo 24 ur na dan. S takim načinom prijave se bodo hkrati izognili čakanju v vrstah pri prijavnih okencih. Oškodovanci lahko za pomoč pri prijavi škode pokličejo tudi svojega zastopnika, ki je sklenil zavarovanje.

Vir:Delo.si

Na Hrvaškem bo glede na raziskavo Eurobarometra letos počitnikovalo celo več Slovencev kot doma. Medtem ko počitnice na Hrvaškem namerava preživeti 30 odstotkov Slovencev, jih bo domači turistični ponudbi 29 odstotkov tistih, ki nameravajo letos potovati na počitnice.

Na Hrvaškem letos pričakujejo tudi večje število turistov iz Avstrije, Madžarske, Slovaške, Češke, Poljske in Norveške. V teh državah so Hrvaško namreč uvrstili med tri najbolj zaželene destinacije, je še pokazala raziskava Eurobarometra.

Na Hrvaškem tako namerava med drugim počitnikovati 14 odstotkov Slovakov, ki bodo šli na počitnice, devet odstotkov Čehov, sedem odstotkov Avstrijcev, šest odstotkov Norvežanov, štirje odstotki Madžarov in dva odstotka Poljakov. Med Hrvati se jih bo največ, 78 odstotkov, odločilo za počitnice doma, medtem ko so med najpriljubljenejšimi tujimi destinacijami v raziskavi Eurobarometra omenjali Italijo in Španijo.

Vir:Dnevnik.si

Če primerjamo zgolj količnike, se je ta pri Zavarovalnici Triglav od konca leta 2006 do decembra lani gibal od 0,96 do okoli 1,14 (podatek je neuraden in temelji na oceni zvišanja rezervacij in zbranih premij glede na lanske devetmesečne rezultate), medtem ko sta imela ZM in AS pri premoženjskih zavarovanjih vseskozi več desetink nižjega. Tudi sicer ugotovimo, da se količnika naše druge in tretje največje zavarovalnice gibljeta dosti skupaj, pri ZM je namreč konec decembra leta 2008 znašal 0,78, pri AS pa 0,87.

Če bi pri Triglavu svoj količnik znižali vsaj do ravni AS, bi se posledično njegove škodne rezervacije znižale za okoli 93 milijonov evrov, če bi ga znižali na raven ZM, pa za visokih 136 milijonov evrov. Za primerjavo, Triglav je v prvih devetih mesecih lani ustvaril 28 milijonov evrov čistega dobička. Tudi Agencija za zavarovalni nadzor (AZN) pod vodstvom Mihaela Permana je med nadziranjem opazila razlike - opazovali so količnik pri zavarovanju avtomobilske odgovornosti, ki je med bolj homogenimi zavarovalnimi vrstami na našem trgu - vendar se je pri kasnejšem pregledu osredotočila zgolj na vprašanje, ali ima katera zavarovalnica, torej tudi ZM in AS, premalo rezervacij, česar pa ni zaznala.

Tudi sicer se regulator ni spuščal v preiskavo, ali ima Triglav preveč rezervacij, saj to pomeni zgolj večjo varnost. Perman nam je sicer zatrdil, da ne ve, zakaj ima Zavarovalnica Triglav tako visok količnik oziroma razmerje med rezervacijami in premijami na področju premoženjskih zavarovanj. "Obstaja veliko vstopnih faktorjev, ki oblikujejo to razmerje, denimo, kako konzervativen je aktuar, ki je delal izračune," je pojasnil. V Zavarovalnici Triglav, ki jo od lanskega oktobra lani vodi Matjaž Rakovec, pred tem pa je na mestu predsednika uprave več let sedel Andrej Kocič, so nam po drugi strani zatrdili: "Eden od glavnih dejavnikov, ki vplivajo na to področje, je struktura portfelja.

Zavarovalnica Triglav je vodilna na področju zavarovanj odgovornosti, tudi pri zavarovanju splošne odgovornosti. Na tak rezultat vpliva tudi dejstvo, da ima Zavarovalnica Triglav daljše časovne vrste." Manj jasno so odgovorili na vprašanje, ali so si v preteklih letih ustvarjali "zalogo" (kakor trdijo naši viri) in posledično prikazovali nižji dobiček, ki ga bodo lahko v prihodnje povišali s sprostitvijo dela rezervacij. "Zavarovalnica Triglav pri izračunu škodnih rezervacij vsako leto dosledno upošteva sprejete aktuarske metode in standarde in tako bomo delovali tudi v prihodnje. Dokaz in zaveza je tudi bonitetna ocena A, ki nam jo je podelila bonitetna hiša Standard & Poor's," so dejali.

Vir:Dnevnik.si

Ljubljana - V Adrii Airways poudarjajo, da je prenos celotne operacije družbe z Brnika na drugo letališče s stališča odnosa do potnikov za Adrio zelo občutljivo, zato si predvsem želijo, da bi bili izpolnjeni vsi pogoji za nemoteno delovanje in izvajanje operacije na drugem letališču. Postopek omejitve obratovalnega dovoljenja upravitelja ljubljanskega letališča, družbe Aerodrom Ljubljana, vodi direktorat za civilno letalstvo na ministrstvu za promet. O tem, ali bo letališče aprila med 7. in predvidoma 21. aprilom letos zaradi obnove zaprto, bo direktorat odločil, ko bo preučil vsa potrebna dejstva, predvidoma prihodnji teden, so povedali na ministrstvu za promet.

V Aerodromu Ljubljana pa so dejali, da je stroka ugotovila nujnost in upravičenost obnove steze, kar je razvidno iz študij, ki so podlaga za projekt obnove. V družbi pričakujejo, da bo obnova izvedena skladno z načrtom, torej aprila; vsak drug termin bi bil namreč manj primeren, poudarjajo. S samim prenosom operacije na drugo letališče bo imela Adria Airways po trenutnih izračunih že sedaj visoke dodatne stroške. "Prenos celotne operacije za 14 dni na drugo letališče za Adrio s stališča prihodkovnosti namreč ni zanemarljiv, prihodek, ki naj bi ga Adria ustvarila v tem obdobju v Ljubljani, se namreč po oceni giba med 6,5 in 7,5 milijona evrov," je v sporočilu za javnost zapisal podredsednik uprave družbe Marjan Ravnikar.

Kot navaja Ravnikar, na zadnjem odboru uporabnikov še vedno niso imeli zagotovil, da bodo vse službe nemoteno podpirale izvajanje operacije. Tako na primer še vedno ni zagotovljena dobava goriva za ta čas, saj Petrol po 20. marcu ne zagotavlja goriva za mariborsko letališče. Prav tako so strokovne službe Adrie Airways pripravile določene zadržke v zvezi z neposrednim potekom operacije, predvsem na pozicijah taksiranja letal na letališki ploščadi. Režim vodenja letal na platformi uradno še ni objavljen, tako da v družbi ne vedo, ali zadošča vsem proceduram.

Adria Airways je za čas prenosa operacije na drugo letališče od svojih partnerjev, s katerimi sodeluje v skupni prodaji, že prejela uradni dopis, v katerem ti odstopajo od prodaje v tem obdobju. Kot še pravi Ravnikar, bodo imeli že s samim zaprtjem ljubljanskega letališča precej dodatnih stroškov: odpovedi približno tretjine letov, stroški z namestitvijo in zagotavljanjem prisotnosti osebja na drugem letališču, zmanjšanje števila tranzitnih potnikov, stroški zagotavljanja povezav med Brnikom in letališčem, zagotavljanjem tranzitnih pregledov letal na nadomestnem letališču.

Prav tako bo morala Adria določene standardne preglede letal opraviti pred in po zaprtju letališča. "Cilj Adrie je torej le čim bolj učinkovito podprt prenos dejavnosti za čas, ko je domicilno letališče zaprto," je še poudaril Ravnikar.

Vir:Delo.si

Osmi marec, mednarodni dan žena, je kar prava priložnost, da se vsaj za trenutek pomudimo pri razmišljanju o ženski enakopravnosti. Ženske so v nekaterih delih sveta še vedno obravnavane kot izključna moževa lastnina, s katero se po potrebi tudi neprizanesljivo ravna. Z nežnejšim spolom se še vedno trguje, marsikje nimajo polno priznanih pravic pred sodišči, uradi, v pravnem ali civilnem življenju, ne smejo sesti za volan, poučevati, se izobraževati in podobno. Diskriminirane so tudi v političnem življenju. Kot je znano, so ženske v številnih državah šele v 20. stoletju dobile volilno pravico: v večini evropskih držav po končani prvi svetovni vojni, na Novi Zelandiji so jo dobile celo precej prej, leta 1893. Toda v navidezno napredni Švici so si jo priborile šele leta 1971.

»Da bi ženske glasovale? Kako neznosno neumna zamisel! Njihovi možgani so manjši od moških, kar je dokaz, da so manj inteligentne. Nagnjene so k ekstremnim dejanjem, ker so bolj čustvene in bi se zato lotile politične kampanje kar brez moževega dovoljenja. Volilna pravica pa tudi ne bi v ničemer prispevala k njihovi enakosti, saj bi ženski njena prirojena skromnost preprečevala, da bi šla na volišče, kadar bi bila noseča, in ker imajo kmečke žene več otrok kot tiste v mestih, bi zato te zadnje imele nepravično prednost pri volitvah. A tudi če bi bile ženske res kdaj same izvoljene, kakšno ponižanje bi to pomenilo za njihove moške! Sami bi si morali kuhati kosilo...«

Ta odlomek ni iz kakšnega nazadnjaškega berila ekstremista, ki živi v puščavski votlini; to so bili argumenti, s katerimi so Švicarji dolga leta, vse do 70. let prejšnjega stoletja, zavračali vsakršen poskus, da bi se v deželi, ki je človeški civilizaciji dala leseno uro s kukavico, ženskam podelila enakopravnost tudi na političnem področju. Ženske zaslužijo več kot 17 odstotkov manj Danes se nam v razvitem svetu zdijo taka razmišljanja nezaslišano zastarela, vseeno pa ženske še vedno niso dosegle polne enakopravnosti z moškimi na čisto vseh področjih. Eno od teh je enako plačilo za enako delo. Ženske namreč z enako izobrazbo, kot jo imajo moški, in na primerljivem delovnem mestu še vedno dobijo tanjše plačilne kuverte, kot njihovi moški kolegi.

Kot je pokazala kampanja za odpravo razlik v plačilu med spoloma v Evropi, ki se je je lotil generalni direktorat za zaposlovanje, socialne zadeve in enake možnosti pri Evropski komisiji, ženske v Evropi za enako delo še vedno zaslužijo v povprečju 17,6 odstotka manj kot moški. V posebnem Eurobarometru 326 na temo Enakost spolov v EU v letu 2009 je več kot osem od desetih državljanov iz 27 držav članic menilo, da so potrebni nujni ukrepi za spopadanje s to razliko v plačilu. Evropska komisija je zato v petek, 5. marca, že drugo leto zapored začela kampanjo za odpravo razlik v plačilu med spoloma in ga zaznamovala s poldnevnim dogodkom. Kot razliko v plačilu med spoloma Evropska komisija obravnava razliko med plačo moškega in ženske glede na bruto urno plačilno postavko v celotnem gospodarstvu. Enako plačilo za enako delo je temeljna pravica vsakega državljana EU in eno osnovnih načel EU, ki je bilo določeno z Rimsko pogodbo leta 1957, poudarjajo.

Na tem mestu bi veljalo omeniti tudi mednarodno Konvencijo o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk (CEDAW), ki jo je leta 1979 sprejela generalna skupščina Združenih narodov. Tako imenovana temeljna mednarodna listina ženskih pravic je začela veljati 3. septembra 1981, kot zanimivost pa omenimo, da je od vseh razvitih držav niso ratificirale samo ZDA. Bolj izpostavljene tveganju za revščino Čeprav omenjena dokumenta nista edina, ki zahtevata in določata enakopravnost žensk na vseh področjih, je še vedno v vseh sektorjih gospodarstva EU mogoče opaziti razlike v plačilu med spoloma, ki so lahko celo več kot 20-odstotne (Estonija, Slovaška, Avstrija, Nizozemska) ali manj kot desetodstotne (Malta, Poljska, Italija). Vzroki za neenakost so različni, bistveni je najbrž ta, da žensko delo pogosto še vedno velja za manj vrednega od tistega, ki ga opravi moški. Spolna stereotipizacija in diskriminacija tako žensko kot moškega še vedno omejujeta pri izbiri študija in pozneje poklica. To vodi v trg dela, ki je ločen po spolu in kjer so poklici, v katerih večinoma delajo ženske, podcenjeni v primerjavi s tistimi, v katerih je več moških.

Ženske so zaradi materinstva še vedno prisiljene iskati bolj prilagodljiv delovni čas kot moški. Zaradi porodniškega dopusta in nege otroka večkrat prekinejo kariero, kar vpliva na njihovo poznejšo možnost napredovanja in višino plačila za delo. Toda težava ni zgolj ena plača, saj se učinki razlik v letih seštevajo, nazadnje pa pripeljejo tudi do splošno nižjih pokojnin, ki jih v starosti uživajo ženske. Zato so ženske, ugotavlja Evropska komisija, bolj izpostavljene tveganju za revščino. Kot navaja tudi Statistični urad Republike Slovenije (Surs), so povprečne bruto plače žensk v Sloveniji leta 2007 presegle moške samo v starostni skupini 15 do 24 let, v vseh drugih starostnih skupinah pa so ženske zaslužile manj kot njihovi moški kolegi na enakih ali primerljivih delovnih mestih. Največ plačilne neenakosti med spoloma se pojavlja po 65. letu starosti, v škodo žensk. Plače žensk povsod v Sloveniji zaostajajo za moškimi, še najmanj razlik med njimi je bilo na Koroškem in jugovzhodu države. Ker je leto 2010 tudi evropsko leto boja proti revščini in socialni izključenosti, Evropska komisija žensko plačilno enakost vidi kot eno od svojih prednostnih nalog. Zaradi gospodarske krize je enakost med spoloma ena ključnih postavk za povečevanje konkurenčnosti in dejavnik okrevanja ter rasti gospodarstva, pravijo v komisiji.

Za izpolnjevanje svojega cilja se nameravajo angažirati na lokalni, regionalni in nacionalni ravni ter v kampanjo vključiti predstavnike delavcev in delodajalcev ter nevladne organizacije in tiste, ki odločajo v politiki in krojijo zakone. Premalo slovenskih menedžerk in političark Tako kot v politiki se tudi v vsakdanjem poslovnem življenju pokaže, da vrhove centrov moči in odločanja zasedajo predvsem moški. To nam zelo hitro pokaže pogled v kroge, kjer se oblikujejo in sprejemajo strateške odločitve. V parlamentih evropskih držav je še vedno manj žensk kot moških, podobno je v nadzornih svetih in upravnih odborih podjetij. Po podatkih Sursa, ki je naredil posebno raziskavo Menedžerke v Sloveniji, se naša država po razporejenosti moči med spoloma uvršča na 34. mesto na svetu, zastopanost žensk v politiki pa je v Sloveniji zgolj desetodstotna. Kot navaja raziskava, katere avtorica je Nelka Vertot, je načrtovanje in vodenje ekonomske prakse tradicionalno v rokah moških, ženske na vodilnih poslovnih položajih so bile vselej redkost in v nekaterih kulturah ter panogah je še vedno tako. V času socializma so Slovenke dosegle določeno stopnjo socialnih pravic, tudi višjo kot njihove evropske kolegice. Podatki povedo, da so ženske v Sloveniji celo bolj izobražene od moških, tudi povprečna plača žensk se približuje povprečni plači moških, toda zastarela miselnost in družinske obveznosti jih še vedno pogosto ovirajo na poti do uspeha na poklicnem področju, ugotavljajo pri Sursu.

Čeprav je žensk več kot polovico svetovnega prebivalstva, niso nikjer na svetu med podjetniki in menedžerji zastopane 50-odstotno. Podatki Sursa kažejo, da je konec leta 2008 poklic direktorice oziroma menedžerke opravljalo 30,6 odstotka žensk. Skupno je namreč ta poklic v Sloveniji tega leta opravljalo 41.423 oseb, od tega je bilo 12.687 žensk. Od tega jih je bilo 81,7 odstotka zaposlenih na vodstvenem položaju v večjih družbah, 18,3 odstotka pa v manjših družbah. Poročilo Združenih narodov o človekovem razvoju za leto 2009 našo državo po vrednosti indeksa človekovega razvoja (GDI) uvršča med države z zelo visoko stopnjo razvoja, in sicer smo zasedli 29. mesto na svetu. Po merilu razporejenosti moči po spolu (GEM), ki kaže, koliko so ženske dejavne v javnem življenju, pa se je naša država uvrstila na 34. mesto na svetu, pred nami je bilo iz skupine EU-27 štirinajst držav članic EU, za nami so se uvrstili Ciper, Portugalska, Češka, Malta, Estonija, Poljska, Slovaška, Madžarska, Litva, Latvija, Bolgarija in Romunija. Tudi izobrazba ne pomaga Kot nadaljuje raziskava Sursa, je zastopanost slovenskih žensk v politiki (merilo je delež žensk v parlamentu) zgolj desetodstotna.

Moč žensk pri odločanju in njihova aktivnost pa se merita z deležem žensk na vodstvenih položajih ter z deležem žensk na tehničnih in strokovnih položajih. Ti podatki so nekoliko bolj obetavni, saj je zastopanost žensk na vodstvenih in vodilnih položajih 34-odstotna, na tehničnih in strokovnih položajih pa je celo 56-odstotna. Po statističnih podatkih so plače žensk v Sloveniji v letu 2007 dosegale povprečno 92,2 odstotka povprečne mesečne bruto plače moških (0,9 odstotne točke manj kot leta 2006), kar pomeni, da so bile plače žensk v Sloveniji v tistem letu povprečno za 7,8 odstotka nižje od plač moških. Čeprav gre za povprečje in je do razlik prihajalo zaradi različne izobrazbene, starostne in poklicne strukture, je pomenljivejši podatek, da je bila razlika v povprečni letni bruto plači med moškimi in ženskimi vodstvenimi delavci (zakonodajalci, menedžerji, visoki uradniki) bistveno večja. Ženske vodilne delavke so dobile izplačanega le 91,4 odstotka povprečne mesečne bruto plače moških, oziroma na mesec so v povprečju zaslužile 2405 evrov bruto, njihovi moški kolegi pa 2630 evrov bruto. Največje razlike med plačami po spolu so bile v dejavnosti finančnega posredništva. Krivica je še bolj očitna, če upoštevamo dejstvo, da je imelo 67,9 odstotka menedžerk in direktoric končano najmanj univerzitetno izobrazbo, med moškimi menedžerji in direktorji pa se jih je z najmanj univerzitetno diplomo lahko pohvalilo samo 53,9 odstotka.

Vir:Delo.si

V Factor banki so tako lani obrestne mere znižali za od 0,2 do 0,75 odstotka in nadaljnjo znižanje pričakujejo tudi letos. Obrestne mere so se lani znižale tudi v Abanki, UniCreditu, Banki Celje in Raiffeisnu. V Abanki je bilo večje znižanje pri depozitih z ročnostjo do treh let, manjše znižanje pa pri depozitih z ročnostjo od tri do pet let. V Raiffeisnu so nam medtem pojasnili, da so lani tako zniževali kot zviševali obrestne mere, vendar če jih primerjamo s prejšnjimi leti, je opazna sprememba navzdol.

V nasprotju z omenjenimi pa je SKB oktobra lani zvišala obrestne mere depozitov. "Zaradi še vedno zaostrenih razmer na finančnih trgih tako banke občasno z višjimi obrestnimi merami za posamezne produkte poskušajo pridobivati nove vlagatelje," pojasnjujejo v naši centralni banki. V največji slovenski banki NLB pa so medtem odgovorili, da obrestne mere tekoče prilagajajo spremenjenim razmeram na finančnih trgih. Letos sicer lahko pričakujemo manjše priraste vlog in podjetij, kot denimo leta 2007, napovedujejo v Banki Slovenije.

Po zadnjih podatkih so se vloge nebančnega sektorja do oktobra lani povečale za 3,08 milijarde evrov, pri čemer so vloge gospodinjstev narasle za 5,9 odstotka, vloge podjetij pa za 0,8 odstotka. Kljub rasti v Banki Slovenije ugotavljajo, da se je lani upočasnila rast varčevanja gospodinjstev. Prirast bančnih vlog gospodinjstev je tako v prvih desetih mesecih lani znašal 387 milijonov evrov, kar je za polovico manj kot v minulem letu. To je delno tudi posledica slabšega položaja prebivalstva, saj je zaradi krize naraščala stopnja brezposelnosti, obenem pa so se neto plače in drugi prejemki lani znižali za 3,6 odstotka.

Kljub temu se je v tem obdobju zvišala pokritost posojil nebančnega sektorja z vlogami, vendar razlog za to ni bilo povečano varčevanje prebivalstva, temveč zastoj kreditne aktivnosti ob sočasnem povečanju vlog države pri bankah. Po podatkih, ki smo jih prejeli, je bilo tako razmerje najvišje v UniCreditu, kjer znaša 256,8 odstotka, sledijo SKB (170 odstotkov), Abanka (133,3 odstotka), NLB in Banka Celje (obe okoli 117 odstotkov). V Raiffeisnu so nam medtem dejali, da je razmerje nespremenjeno že dalj časa, v NKBM in Hypu pa niso želeli razkriti podatkov.

Vir:Dnevnik.si

Kragujevac - Credy banka je 14. članica Skupine Nove KBM, vodilne finančne skupine v regiji. Sedež banke bo še naprej v Kragujevcu. Pogodbo delničarjev med Republiko Srbijo in Novo Kreditno banko Maribor je v imenu Vlade Republike Srbije podpisala ministrica za finance Diana Dragutinović, v imenu Nove KBM pa predsednik uprave Matjaž Kovačič ter člana uprave Manja Skerinšak in Andrej Plos. »Dokapitalizacija Credy banke a.d. Kragujevac s strani Nove Kreditne banke Maribor predstavlja direktno tujo investicijo vredno približno 10 milijonov evrov.

Ta investicija je pomembna ne samo za Credy banko, ampak zaradi vstopa novega investitorja na naš trg za celoten finančni sektor Srbije. Republika Srbija ostaja lastnik 24,8 odstotkov kapitala Credy banke, v naslednjih emisijah pa ima možnost izvršiti dokapitalizacijo banke in zadržati obstoječi delež v kapitalu. Ta transakcija je v skladu s sprejeto strategijo Vlade o upravljanju z delnicami bank v lasti Republike Srbije. Z navedeno investicijo in dodatnim vlaganjem bo omogočen stabilen razvoj banke in podpora srednjim in velikim strankam iz regije, ki so na dobri poti, da postanejo industrijsko vodilni. Pri tem so to vlaganje in prevzete obveznosti pomembne in pridobivajo na teži, saj prihajajo sredi finančne krize,« je izjavila Diana Dragutinović.

 »Vstop Nove KBM na srbski trg predstavlja pomemben korak naprej v doseganju strateških ciljev podjetja, vključno s širjenjem na trg jugovzhodne Evrope. Dimenzija posla je takšna, da za Novo KBM ne predstavlja bistvenega sistemskega tveganja poslovanja, sodelovanje pa je izjemno pomembno tudi za slovensko gospodarstvo, saj bo prisotnost slovenske banke na srbskem trgu okrepila poslovne vezi med državama in omogočila številne nove vzajemne poslovne možnosti« jedejal Matjaž Kovačič. Dodal je tudi, da trg Srbije velja za enega najbolj perspektivnih finančnih trgov v jugovzhodni Evropi, srbski bančni sistem pa ima velik potencial in velike možnosti razvoja.

Vir:Delo.si