Peking - Kitajska bo letos zabeležila več kot osemodstotno gospodarsko rast, je sporočila kitajska vlada. Država bo pričakovanjih Mednarodnega denarnega sklada (IMF) že prihodnje leto na drugem mestu na lestvici največjih svetovnih gospodarstev prehitela Japonsko, poročajo tuje tiskovne agencije.

Po navedbah ekonomistov kitajsko gospodarstvo v velikem delu poganja preseljevanje ljudi s podeželja in njihovo usmerjanje v industrijo in storitve. Kitajska je popravila podatke o gospodarski rasti v lanskem letu, v katerem je po podatkih kitajskega statističnega urada beležila 9,6-, in ne devetodstotno rast bruto domačega proizvoda (BDP). Rast je bila precej hitrejša od "tekmecev" -

ZDA so beležile enoodstotno gospodarsko rast, Japonski BDP se je skrčil za 1,2 odstotka, medtem ko je indijsko gospodarstvo v fiskalnem letu, ki se je končalo marca letos poraslo za 6,7 odstotka. Kitajski BDP se je v tretjem letošnjem četrtletju v primerjavi z enakim obdobjem lani povečal za 8,9 odstotka, v drugem četrtletju za 7,9 odstotka, v prvem pa za 6,1 odstotka.

Kitajska vlada se je, da bi ohranila zagon, ki so ga dali stimulacijski paketi in posojilna dejavnost, odločila za razmeroma ohlapno monetarno politiko, navaja Bloomberg. Hitra rast privablja več tujih investicij; te so se novembra na letni ravni zvišale za 32 odstotkov na sedem milijard dolarjev. Tako je nemški avtomobilski proizvajalec BMW prejšnji mesec sporočil, da namerava na Kitajskem zgraditi tovarno za pet milijard juanov (509 milijonov evrov).

Vir:Delo.si

Na borzi v Frankfurtu je tako DAX doslej pridobil 0,74 odstotka, vodilni indeks CAC 40 na pariški borzi pa 0,62 odstotka. V Londonu vlagatelji ne trgujejo, saj imajo Britanci dela prost dan, s katerim obeležujejo sobotni praznik Boxing Day.

Evropske borze so se v tem mirnem prazničnem času, ko večjih novic iz Evrope in ZDA ni, odzvale predvsem na pozitivno trgovanje na azijskih borzah, ki ga je poganjal predvsem podatek o novembrskem gibanju industrijske proizvodnje na Japonskem. Japonska industrija je namreč novembra zabeležila največji dvig proizvodnje v zadnjih šestih mesecih. V drugem največjem svetovnem gospodarstvu so tako tovarne ustvarile za 2,6 odstotka več kot oktobra.

Pozitivno je na gibanje azijskih borz, predvsem na šanghajsko, vplivala tudi napoved kitajskega premiera Wen Jiabaa, ki je v pogovoru za uradne medije v nedeljo znova napovedal nadaljevanje javnofinančnih spodbud in ekspanzivne denarne politike tudi v letu 2010.

Tokijski indeks Nikkei je tako trgovanje končal 1,3 odstotka više, na najvišji ravni po avgustu lani. Šanghajska borza je pridobila 1,51 odstotka, seulska pa 0,19 odstotka. Le v Hong Kongu je indeks Han Seng zabeležil 0,17-odstotni padec.

Vir:Dnevnik.si

Bruselj - Območje evra je izšlo iz recesije; v letošnjem tretjem četrtletju je po petih zaporednih četrtletjih gospodarskega nazadovanja ponovno zabeležilo rast, ugotavlja Evropska komisija v četrtletnem poročilu o območju evra. Dodaja, da so obeti še vedno negotovi in da skrbi povzroča učinek krize na trg dela. Gospodarsko okrevanje v območju evra se - sicer počasi - krepi, v danes objavljenem četrtletnem poročilu ugotavljajo pri Evropski komisiji. Povečanje gospodarske aktivnosti v območju evra, ki je v tretjem četrtletju zabeležilo 0,4-odstotno gospodarsko rast, odraža izboljšanje v zunanjem okolju, učinek ukrepov fiskalne in monetarne politike različnih držav in izboljšanje finančnih pogojev.

Zmanjšana zasebna potrošnja Glavno gonilo rasti v tretjem četrtletju je bil izvoz, k njej je prispevala tudi upočasnitev zmanjševanja zalog. Po drugi strani se je kot posledica razmer na trgu dela zmanjšala zasebna potrošnja. Še naprej se je zmanjševal obseg investicij, a z močno zmanjšanim tempom. Znatno so se izboljšali finančni pogoji, je pa obseg posojil podjetjem in gospodinjstvom še vedno na nizki ravni. Evropska komisija pričakuje, da bo obseg bruto domačega proizvoda (BDP) v območju evra v celotnem letu 2009 padel za štiri odstotke. V letu 2010 naj bi območje doseglo 0,7-odstotno, v letu 2011 pa 1,5-odstotno gospodarsko rast.

Obeti za prihodnje ostajajo negotovi. Skrb še posebej povzroča vpliv krize na trge dela. Stopnja brezposelnosti je v območju evra v tretjem četrtletju znašala 9,6 odstotka. Je bila pa rast brezposelnosti glede na zmanjšanje proizvodnje manjša ob prvotnih bojazni, kar je posledica ukrepov za ohranitev delovnih mest, kot so prožni delovni čas, skrajšanje delovnika in začasne ustavitve proizvodnje. Ob upoštevanju, da bo gospodarsko okrevanje v letu 2010 počasno, naj bi stopnja brezposelnosti v območju evra dosegla 10 odstotkov, v letu 2011 pa naj bi se povzpela do skoraj 11 odstotkov.

Pri sedanjih ukrepih Evropska komisija pričakuje, da bo zaposlenost prihodnje leto upadla, v letu 2011 pa ostala nespremenjena. Podpora strukturnim reformam ljudi se je v večini držav območja evra okrepila Poročilo med drugim poudarja nujnost strukturnih reform, pri čemer navaja Eurobarometrovo raziskavo, po kateri se je v večini držav območja evra podpora ljudi reformam okrepila, kar komisija vidi kot priložnost za izpeljavo sprememb v času krize, ki da bi dale dobro osnovo za trdno okrevanje.

Komisija bo v začetku prihodnjega leta predstavila predloge za novo strategijo usklajevanja strukturnih reform, ki bi nasledila sedanjo lizbonsko strategijo. Za bančni sektor komisija pričakuje, da se bodo nadaljevali trendi povezovanja in integracije ter internacionalizacije bank. Vendar pa pričakuje, da se bo moral bančni sektor ob novih tržnih pogojih, finančni regulaciji, reformi finančnega nadzora in pravil EU glede dodeljevanja državnih pomoči prestrukturirati. Vloga bank v finančnem sistemu območja evra bi se lahko sčasoma zmanjšala, trg pa bi se financiral prek npr. obveznic podjetij, večjo vlogo bi lahko pridobili nebančni finančni posredniki, kot so zasebni skladi.

Vir:Delo.si

Gospodarsko okrevanje v območju evra se - sicer počasi - krepi, v danes objavljenem četrtletnem poročilu ugotavljajo pri Evropski komisiji. Povečanje gospodarske aktivnosti v območju evra, ki je v tretjem četrtletju zabeležilo 0,4-odstotno gospodarsko rast, odraža izboljšanje v zunanjem okolju, učinek ukrepov fiskalne in monetarne politike različnih držav in izboljšanje finančnih pogojev.

Glavno gonilo rasti v tretjem četrtletju je bil izvoz, k njej je prispevala tudi upočasnitev zmanjševanja zalog. Po drugi strani se je kot posledica razmer na trgu dela zmanjšala zasebna potrošnja. Še naprej se je zmanjševal obseg investicij, a z močno zmanjšanim tempom. Znatno so se izboljšali finančni pogoji, je pa obseg posojil podjetjem in gospodinjstvom še vedno na nizki ravni. Evropska komisija pričakuje, da bo obseg bruto domačega proizvoda (BDP) v območju evra v celotnem letu 2009 padel za štiri odstotke.

V letu 2010 naj bi območje doseglo 0,7-odstotno, v letu 2011 pa 1,5-odstotno gospodarsko rast. Obeti za prihodnje ostajajo negotovi. Skrb še posebej povzroča vpliv krize na trge dela. Stopnja brezposelnosti je v območju evra v tretjem četrtletju znašala 9,6 odstotka. Je bila pa rast brezposelnosti glede na zmanjšanje proizvodnje manjša ob prvotnih bojazni, kar je posledica ukrepov za ohranitev delovnih mest, kot so prožni delovni čas, skrajšanje delovnika in začasne ustavitve proizvodnje.

Ob upoštevanju, da bo gospodarsko okrevanje v letu 2010 počasno, naj bi stopnja brezposelnosti v območju evra dosegla 10 odstotkov, v letu 2011 pa naj bi se povzpela do skoraj 11 odstotkov. Pri sedanjih ukrepih Evropska komisija pričakuje, da bo zaposlenost prihodnje leto upadla, v letu 2011 pa ostala nespremenjena. Poročilo med drugim poudarja nujnost strukturnih reform, pri čemer navaja Eurobarometrovo raziskavo, po kateri se je v večini držav območja evra podpora ljudi reformam okrepila, kar komisija vidi kot priložnost za izpeljavo sprememb v času krize, ki da bi dale dobro osnovo za trdno okrevanje.

Komisija bo v začetku prihodnjega leta predstavila predloge za novo strategijo usklajevanja strukturnih reform, ki bi nasledila sedanjo lizbonsko strategijo. Za bančni sektor komisija pričakuje, da se bodo nadaljevali trendi povezovanja in integracije ter internacionalizacije bank. Vendar pa pričakuje, da se bo moral bančni sektor ob novih tržnih pogojih, finančni regulaciji, reformi finančnega nadzora in pravil EU glede dodeljevanja državnih pomoči prestrukturirati. Vloga bank v finančnem sistemu območja evra bi se lahko sčasoma zmanjšala, trg pa bi se financiral prek npr. obveznic podjetij, večjo vlogo bi lahko pridobili nebančni finančni posredniki, kot so zasebni skladi.

Vir:Dnevnik.si

Rast je spodbudila podražitev delnic izvozno orientiranih podjetij, ki jih je navzgor potisnil predvsem šibak jen, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Vrednosti delnic na največji ameriški borzi so se v petek rahlo zvišale. Delniški indeks Dow Jones je trgovanje sklenil pri 10.328,89 točke, kar je za 20,63 oz. 0,20 odstotka več kot v četrtek. Tehnološki indeks Nasdaq pa je pridobil 31,64 točke oz. 1,45 odstotka in se ustavil pri 2211,69 točke.

Ameriška nafta se je v današnjem azijskem trgovanju podražila nad 73 dolarjev za 159-litrski sod. Optimizem v trgovanje je vneslo predvsem zmanjšanje napetosti med Irakom in Iranom, kjer so se odnosi zaostrili zaradi naftnega vrelca na območju meje med državama. Iranske sile so se v noči s sobote na nedeljo umaknile z naftnega vrelca na spornem območju ob iransko-iraški meji, nad katerim so nadzor prevzele v petek, kar je pozitivno vplivalo tudi na naftni trg, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Zahodnoteksaška lahka nafta z dobavnim rokom v januarju se je tako med azijskim elektronskim trgovanjem na newyorški blagovni borzi podražila za sedem centov na 73,43 dolarja za 159-litrski sod. V Londonu so se februarske terminske pogodbe za severnomorsko nafto brent podražile za 42 centov na 74,17 dolarja. Iranske sile so naftni vrelec na naftnem polju Vzhodni Majsan na meji med Iranom in Irakom zavzele v petek. Okoli njega so izkopali jarek, ga zastražili z oklepniki in dvignili iransko zastavo. Irak je zaradi zasedbe naftnega vrelca poklical na zagovor iranskega veleposlanika in zahteval umik iranskih sil z območja. Iran je sicer očitke o zasedbi vrelca zavračal.

Vir:Dnevnik.si

Vrednosti delnic na največji ameriški borzi so se v četrtek v povprečju znižale. Delniški indeks Dow Jones je trgovanje sklenil pri 10.308,26 točke, kar je za 132,86 oz. 1,27 odstotka manj kot v sredo. Tehnološki indeks Nasdaq pa je izgubil 26,86 točke oz. 1,22 odstotka in se ustavil pri 2180,05 točke. Cene nafte so se v današnjem azijskem elektronskem trgovanju zvišale, k čemur sta po besedah borznih posrednikov pripomogla šibkejši tečaj dolarja ter okrepitev povpraševanja v ZDA, največjih porabnicah energentov na svetu. Za 159-litrski sod zahodnoteksaške lahke nafte, ki bo dobavljena januarja, je bilo treba pozno popoldne po singapurskem času odšteti 73,41 dolarja, kar je 76 centov več kot v četrtek.

Januarske terminske pogodbe se bodo iztekle v ponedeljek, s februarskimi pa so trgovali po ceni 74,27 dolarja za sod. Severnomorska nafta brent, ki bo dobavljena februarja, se je v Londonu podražila za 62 centov na 73,99 dolarja, je poročala ameriška tiskovna agencija AP. Cene nafte so se ponoči precej znižale, saj so vlagatelji vnovčevali dobičke, potem ko se je v preteklih dneh nafta občutno podražila, k čemur je pripomoglo povečanje povpraševanja v ZDA.

 K današnji rasti cen nafte je pripomogel šibkejši dolar, je poročala francoska tiskovna agencija AFP. Ker se z nafto trguje v ameriški valuti, nižji tečaj dolarja pomeni, da je nafta za imetnike ostalih valut cenejša, kar spodbuja povpraševanje in vodi v zvišanje cen. Po besedah borznih posrednikov se bo cena nafte še zviševala zaradi močnega povpraševanja v ZDA, kjer se v tem zimskem času povečuje poraba kurilnega olja.

Vir:Dnevnik.si

Stavka novinarjev naj bi trajala do 5. ure v petek. Že v sredo so v Grčiji stavkali učitelji, medtem pa so morali stavko zaradi prepovedi sodišča odpovedati člani posadk na ladjah. Stavke so uperjenje proti varčevalni politiki socialističnega vlade premiera Georgea Papandreua in proti načrtom, s katerim bi finančno zdrave pokojninske blagajne združili s tistimi, ki imajo primanjkljaj.

Zdravniki v bolnišnicah ob tem zahtevajo tudi dodatne zaposlitve zdravstvenega osebja. K delavski akciji je doslej pozval le tretji največji sindikat PAME, ki je blizu grški Komunistični stranki (KKE). Stavke naj bi bile po navedbah tega sindikata le "pokušina tistega, kar bi se lahko v prihodnjih mesecih zgodilo v Grčiji". Dva največja sindikata, GSEE in ADEDY, se za zdaj držita ob strani, saj sta njuni vodstvi blizu socialistom in želita za zdaj vladi dati čas. Zato danes ne stavkajo v bankah, v javnem avtobusnem in železniškem prometu, prav tako pa ni prizadet pomemben turistični sektor. Normalno poteka tudi letalski promet.

Gospodarski strokovnjaki so medtem mnenja, da mora grška vlada hkrati dobiti dve stavi. Na eni strani mora s strogimi varčevalnimi ukrepi znova pridobiti finančno verodostojnost v svetu, na drugi pa mora paziti, da v državi ne izbruhne množičen stavkovni val, ki bi izničil vse ukrepe. Papandreu je Grke pozval, naj strnejo vrste in se skupaj lotijo dela. Le tako naj bi se namreč visoko zadolžena država lahko izognila bankrotu. Kot navaja dpa, je Grčija s 300 milijardami evrov dolga praktično v nevarnosti, da izgubi suverenost.

Vir:Delo.si

Delničarji Austrian Airlines so male delničarje iztisnili z 98,43-odstotno večino na izredni skupščini, ki je bila v sredo na Dunaju. Odpravnina znaša 50 centov na delnico, medtem ko je Lufthansa v okviru prevzemne ponudbe za vsako delnico plačala po 4,49 evra, je poročala avstrijska tiskovna agencija APA.

V nekaj tednih se položaj v Austrian Airlines ni tako zelo poslabšal, so nizki odpravnini nasprotovali mali delničarji, ki so imeli doslej v lasti skupaj še 4,6 odstotka delnic. V Lufthansi so odgovorili, da cena 4,49 evra za delnico tudi v prejšnjih mesecih nikakor ni odražala vrednosti družbe. Vrednost družbe danes znaša 902,6 milijona evrov, ob upoštevanju dolgov v višini 1,12 milijarde evrov pa je vrednost kapitala negativna.

 Na dan skupščine je tako tržna vrednost Austrian Airlines znašala minus 207,2 milijona evrov, posamezne delnice pa minus 2,43 evra. Predsednik upravnega odbora Austrian Airlines Peter Malanik pričakuje, da bo iztisnitev malih delničarjev v delniški knjigi zabeležena najpozneje do 17. januarja 2010.

Lufthansa je v Austrian Airlines vstopila septembra z nakupom 41,56 odstotka delnic v lasti države, za katere je plačala simboličen en cent oz. skupaj 366.268 evrov. Zatem je preostalim delničarjem ponudila odkup po ceni 4,49 evra za delnico.

Vir:Dnevnik.si