Rast je spodbudila podražitev delnic izvozno orientiranih podjetij, ki jih je navzgor potisnil predvsem šibak jen, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Vrednosti delnic na največji ameriški borzi so se v petek rahlo zvišale. Delniški indeks Dow Jones je trgovanje sklenil pri 10.328,89 točke, kar je za 20,63 oz. 0,20 odstotka več kot v četrtek. Tehnološki indeks Nasdaq pa je pridobil 31,64 točke oz. 1,45 odstotka in se ustavil pri 2211,69 točke.

Ameriška nafta se je v današnjem azijskem trgovanju podražila nad 73 dolarjev za 159-litrski sod. Optimizem v trgovanje je vneslo predvsem zmanjšanje napetosti med Irakom in Iranom, kjer so se odnosi zaostrili zaradi naftnega vrelca na območju meje med državama. Iranske sile so se v noči s sobote na nedeljo umaknile z naftnega vrelca na spornem območju ob iransko-iraški meji, nad katerim so nadzor prevzele v petek, kar je pozitivno vplivalo tudi na naftni trg, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Zahodnoteksaška lahka nafta z dobavnim rokom v januarju se je tako med azijskim elektronskim trgovanjem na newyorški blagovni borzi podražila za sedem centov na 73,43 dolarja za 159-litrski sod. V Londonu so se februarske terminske pogodbe za severnomorsko nafto brent podražile za 42 centov na 74,17 dolarja. Iranske sile so naftni vrelec na naftnem polju Vzhodni Majsan na meji med Iranom in Irakom zavzele v petek. Okoli njega so izkopali jarek, ga zastražili z oklepniki in dvignili iransko zastavo. Irak je zaradi zasedbe naftnega vrelca poklical na zagovor iranskega veleposlanika in zahteval umik iranskih sil z območja. Iran je sicer očitke o zasedbi vrelca zavračal.

Vir:Dnevnik.si

Vrednosti delnic na največji ameriški borzi so se v četrtek v povprečju znižale. Delniški indeks Dow Jones je trgovanje sklenil pri 10.308,26 točke, kar je za 132,86 oz. 1,27 odstotka manj kot v sredo. Tehnološki indeks Nasdaq pa je izgubil 26,86 točke oz. 1,22 odstotka in se ustavil pri 2180,05 točke. Cene nafte so se v današnjem azijskem elektronskem trgovanju zvišale, k čemur sta po besedah borznih posrednikov pripomogla šibkejši tečaj dolarja ter okrepitev povpraševanja v ZDA, največjih porabnicah energentov na svetu. Za 159-litrski sod zahodnoteksaške lahke nafte, ki bo dobavljena januarja, je bilo treba pozno popoldne po singapurskem času odšteti 73,41 dolarja, kar je 76 centov več kot v četrtek.

Januarske terminske pogodbe se bodo iztekle v ponedeljek, s februarskimi pa so trgovali po ceni 74,27 dolarja za sod. Severnomorska nafta brent, ki bo dobavljena februarja, se je v Londonu podražila za 62 centov na 73,99 dolarja, je poročala ameriška tiskovna agencija AP. Cene nafte so se ponoči precej znižale, saj so vlagatelji vnovčevali dobičke, potem ko se je v preteklih dneh nafta občutno podražila, k čemur je pripomoglo povečanje povpraševanja v ZDA.

 K današnji rasti cen nafte je pripomogel šibkejši dolar, je poročala francoska tiskovna agencija AFP. Ker se z nafto trguje v ameriški valuti, nižji tečaj dolarja pomeni, da je nafta za imetnike ostalih valut cenejša, kar spodbuja povpraševanje in vodi v zvišanje cen. Po besedah borznih posrednikov se bo cena nafte še zviševala zaradi močnega povpraševanja v ZDA, kjer se v tem zimskem času povečuje poraba kurilnega olja.

Vir:Dnevnik.si

Stavka novinarjev naj bi trajala do 5. ure v petek. Že v sredo so v Grčiji stavkali učitelji, medtem pa so morali stavko zaradi prepovedi sodišča odpovedati člani posadk na ladjah. Stavke so uperjenje proti varčevalni politiki socialističnega vlade premiera Georgea Papandreua in proti načrtom, s katerim bi finančno zdrave pokojninske blagajne združili s tistimi, ki imajo primanjkljaj.

Zdravniki v bolnišnicah ob tem zahtevajo tudi dodatne zaposlitve zdravstvenega osebja. K delavski akciji je doslej pozval le tretji največji sindikat PAME, ki je blizu grški Komunistični stranki (KKE). Stavke naj bi bile po navedbah tega sindikata le "pokušina tistega, kar bi se lahko v prihodnjih mesecih zgodilo v Grčiji". Dva največja sindikata, GSEE in ADEDY, se za zdaj držita ob strani, saj sta njuni vodstvi blizu socialistom in želita za zdaj vladi dati čas. Zato danes ne stavkajo v bankah, v javnem avtobusnem in železniškem prometu, prav tako pa ni prizadet pomemben turistični sektor. Normalno poteka tudi letalski promet.

Gospodarski strokovnjaki so medtem mnenja, da mora grška vlada hkrati dobiti dve stavi. Na eni strani mora s strogimi varčevalnimi ukrepi znova pridobiti finančno verodostojnost v svetu, na drugi pa mora paziti, da v državi ne izbruhne množičen stavkovni val, ki bi izničil vse ukrepe. Papandreu je Grke pozval, naj strnejo vrste in se skupaj lotijo dela. Le tako naj bi se namreč visoko zadolžena država lahko izognila bankrotu. Kot navaja dpa, je Grčija s 300 milijardami evrov dolga praktično v nevarnosti, da izgubi suverenost.

Vir:Delo.si

Delničarji Austrian Airlines so male delničarje iztisnili z 98,43-odstotno večino na izredni skupščini, ki je bila v sredo na Dunaju. Odpravnina znaša 50 centov na delnico, medtem ko je Lufthansa v okviru prevzemne ponudbe za vsako delnico plačala po 4,49 evra, je poročala avstrijska tiskovna agencija APA.

V nekaj tednih se položaj v Austrian Airlines ni tako zelo poslabšal, so nizki odpravnini nasprotovali mali delničarji, ki so imeli doslej v lasti skupaj še 4,6 odstotka delnic. V Lufthansi so odgovorili, da cena 4,49 evra za delnico tudi v prejšnjih mesecih nikakor ni odražala vrednosti družbe. Vrednost družbe danes znaša 902,6 milijona evrov, ob upoštevanju dolgov v višini 1,12 milijarde evrov pa je vrednost kapitala negativna.

 Na dan skupščine je tako tržna vrednost Austrian Airlines znašala minus 207,2 milijona evrov, posamezne delnice pa minus 2,43 evra. Predsednik upravnega odbora Austrian Airlines Peter Malanik pričakuje, da bo iztisnitev malih delničarjev v delniški knjigi zabeležena najpozneje do 17. januarja 2010.

Lufthansa je v Austrian Airlines vstopila septembra z nakupom 41,56 odstotka delnic v lasti države, za katere je plačala simboličen en cent oz. skupaj 366.268 evrov. Zatem je preostalim delničarjem ponudila odkup po ceni 4,49 evra za delnico.

Vir:Dnevnik.si

O zakonu, ki prinaša to novo proračunsko porabo, mora sedaj glasovati še senat, česar pa ni pričakovati pred začetkom prihodnjega leta. Poleg tega je pričakovati velike težave pri sprejemanju paketa v senatu, kjer je demokratska večina šibkejša kot v predstavniškem domu. Že ob tokratnem glasovanju je zakon podprlo le 217 kongresnikov, kar 212 pa jih je bilo proti. Zakona tako ni podprl prav noben republikanec, proti pa je glasovalo tudi 40 demokratskih kongresnikov.

Vodja demokratske večine v predstavniškem domu Nancy Pelosi se je tako morala zelo potruditi, da je zagotovila potrebno število glasov, še posebej zato, ker so pred tem kongresniki prav tako s tesno večino štirih glasov podprli zakon, ki zveznim oblastem omogoča novo zadolževanje v višini 290 milijard dolarjev. Tako republikanci kot bolj konservativni demokrati namreč močno nasprotujejo novemu zadolževanju, ki bo še povečalo proračunski primanjkljaj. Ta je trenutno pri desetih odstotkih bruto domačega proizvoda.

Paket sicer v veliki meri predvideva podaljšanje programov iz 787 milijard dolarjev vrednega paketa javnofinančnih spodbud, ki ga je kongres sprejel februarja. Med drugim predvideva dodatna sredstva za gradnjo cest, stanovanj in komunalne infrastrukture. Poleg tega predvideva tudi podaljšanje nadomestil za brezposelne, ki bi se sicer iztekla ob koncu leta, sredstva za zdravstveno varstvo brezposelnih, socialne transferje najrevnejšim, dodatna sredstva za zvezne države in lokalne oblasti, ki se zaradi zmanjšanih javnofinančnih prihodkov nahajajo v velikih težavah in s težavo financirajo programe zdravstvenega zavarovanja in zagotavljanja javnih storitev. S tem naj bi tako preprečili odpuščanje, policistov, učiteljev in gasilcev.

V zakon pa niso vključene obljube predsednika Baracka Obame, ki je pred dobrim tednom napovedal, da naj bi vsem upokojencem in veteranom namenili enkratno izplačilo v višini 250 dolarjev, uvedli dodatne davčne olajšave za manjša podjetja, ki v ZDA zaposlujejo dve tretjini delovne sile, spodbudili posojila majhnim podjetjem in uvedli davčne olajšave za energetsko učinkovitejšo obnovo hiš in stanovanj.

Paket naj bi po navedbah demokratov znašal 154 milijard dolarjev, dodatnih 20 milijard pa naj bi finančno ministrstvo namenilo za sklad za gradnjo avtocest, ki ima težave s financiranjem. Približno polovico sredstev naj bi zagotovili s prenosom neporabljenih sredstev iz 700 milijard dolarjev vrednega sklada za reševanje finančnega sektorja, kjer bodo oblasti po zadnjih podatkih porabile veliko manj denarja od prvotnih predvidevanj. Medtem ko je Obama sprejem zakonodaje pozdravil kot "niz produktivnih zamisli v odgovor na velike potrebe", republikanci pa so posvarili, da gre le še za dodatno povečanje zadolženosti in da bi morali omenjena neporabljena sredstva porabiti za zmanjševanje primanjkljaja.

Vir:Dnevnik.si

V Londonu se je indeks FTSE 100 zvišal za 0,9 odstotka, v Frankfurtu je DAX pridobil 0,5 odstotka, v Parizu pa je CAC 40 zrasel za 0,4 odstotka. Enako so nekoliko bolj pozitivno kot v torek dan začeli tudi indeksi na ostalih evropskih borzah, je poročala francoska tiskovna agencija AFP.

Vlagatelji z zaskrbljenostjo spremljajo dogajanje v Grčiji, ki ima težave z visokim primanjkljajem, in v Avstriji, kjer so v so ponedeljek podržavili šesto največjo banko v državi, ki je zašla v resne težave. Na vodilni azijski borzi v Tokiu so se tečaji danes v povprečju zvišali ter trgovanje končali na najvišjih ravneh v zadnjih sedmih tednih.

Indeks Nikkei je porasel za 93,93 točke oz. 0,93 odstotka na 10.177,41 točke. Na ostalih azijskih borzah vlagatelji čakajo na odločitev ameriške centralne banke, indeksi pa so končali nižje kot v torek. V Hongkongu je osrednji indeks padel za 0,9 odstotka, v Južni Koreji pa za 0,1 odstotka. Enako je bilo na borzah na Kitajskem, v Avstraliji in na Tajvanu.

Tečaji delnic na borzi na Wall Streetu so se v torek znižali, kar je posledica bojazni pred inflacijo. Cene industrijskih proizvodov pri proizvajalcih so se novembra zvišale bolj, kot pa se je pričakovalo, razpoloženja vlagateljev pa ni mogla izboljšati niti novica o spodbudni rasti obsega industrijske proizvodnje v ZDA.

Vir:Dnevnik.si

Washington - Ameriški predsednik Barack Obama je pozval banke naj pričnejo posojati več denarja, predvsem malim in srednje velikim podjetjem. Obama se je namreč srečal z direktorji vseh večjih bank v ZDA, sam sestanek pa je opisal kot "iskren". Vodilne može je spomnil tudi na izdatno finančno pomoč, ki so jo v času finančne in gospodarske krize prejeli s strani države, zato meni, da je sedaj čas, da banke aktivno sodelujejo pri reševanju domačega gospodarstva.

Že pred sestankom je predsednik Obama jasno povedal, da na položaj ni bil izvoljen z namenom reševanja "kopico bogatih bančnikov iz Wall Streeta". "Ameriške banke so prejele ogromno denarja za ponoven zagon v času krize, ta denar pa je pravzaprav prišel s strani davkoplačevalcev. Sedaj, ko so banke spet normalno poslujejo pričakujem, da bodo vrnile uslugo", je po srečanju dejal Obama. Med ameriškimi davkoplačevalci se namreč še vedno ni povsem polegla jeza, ko je Obama napovedal, da bo bankam odobril pomoč v višini 700 milijard dolarjev.

Finančna družba Citigroup je že pripravljena na poplačilo dolga državi v višini 20 milijard, podobno odločitev so sprejeli tudi v banki Wells Fargo, ki bo v državno blagajno vrnila 25 milijard dolarjev. Obama je obenem tudi napovedal, da bo nadaljeval z reformo finančnih regulacij, ki pa jo mora odobriti še ameriški senat. Reforma vključuje neke vrste varnostni mehanizem, saj bodo lahko nadzorniki preprečili posel, ki bi potencialno lahko škodil samemu gospodarstvu, kot tudi davkoplačevalcem.

Vir:Delo.si

Kljub temu bodo še enkrat morale vložiti denar v načeto banko. Bavarska deželna banka bo za sanacijo izgub, ki jih je banka Hypo "pridelala" na Balkanu, prispevala 825 milijonov evrov, 200 milijonov bo plačala dežela Koroška, 30 milijonov zavarovalnica GRAWE, avstrijska država pa bo prispevala 540 milijonov evrov. To je v Avstriji že drugo podržavljenje banke v zadnjem letu. Letos je država že postala lastnica banke Kommunalkredit. Po telefonu tudi šef Evropske centralne banke Za zaprtimi vrati avstrijskega finančnega ministrstva se je v noči na ponedeljek dogajala prava drama. Minister Pröll je povedal, da je šlo za najtežje razmere, v katerih se je znašlo avstrijsko bančništvo v zadnjih desetih letih, in bila je velika nevarnost, da bi šla banka Hypo resnično v stečaj.

Že ob 18. uri so na pogajanja, kjer sta za mizo že sedela avstrijski finančni minister Pröll in bavarski finančni minister Georg Fahrenschon, poklicali še vse generalne direktorje štirih najmočnejših avstrijskih bank ter se z njimi dogovorili, da bodo banki Hypo za zagotavljanje likvidnosti pomagale z dodatnimi 500 milijoni posojil. Ponoči se je po telefonu vključil v pogajanja tudi šef Evropske centralne banke (ECB) Jean-Claude Trichet in pogajajoče opozoril, da gre za banko, katere stečaj bi lahko ogrozil ves bančni sistem. Ker se pogajalci do 6. ure zjutraj še niso zmogli dogovoriti, je bančni nadzor že imenoval vladnega komisarja, ki bi začel upravljati banko ob 8. uri, ko bi se odprle poslovalnice. Če povzamemo bistveno, bi komisar še lahko dovolil komitentom banke po en dvig gotovine, odtekanje večjih vsot denarja pa bi takoj preprečil in tudi vse tiste transakcije, ki bi banko še bolj ogrozile. Pogajalcem so po 6. uri zjutraj že dostavili sporočilo o tem ukrepu nadzornega organa avstrijskega finančnega trga (FMA), pa se tem še vedno ni uspelo dogovoriti.

Politični ukaz iz Münchna: Znebite se banke Hypo

 Odločilen je bil dogovor z Bavarci. Bavarska deželna banka, ki tudi sama potrebuje državno pomoč, se je hotela na vsak način znebiti svojega 67-odstotnega deleža, avstrijski pogajalci pa so jo neuspešno skušali prepričati, naj ostane, da bi pomagala konsolidirati najhujše izgube. Še do jutranjih ur je veljalo, da bi avstrijska država prevzela le večino celovške banke. Toda politični ukaz iz Münchna se je glasil, da je treba na vsak način končati "koroško avanturo". Šele ko so Bavarci zagotovili, da bodo vseeno prispevali še 825 milijonov evrov, se jim je uspelo dogovoriti. Zaradi "koroške avanture" bo bavarska deželna banka morala odpisati 2,3 milijarde evrov, glavni direktor bavarske deželne banke Michael Kemmer pa je pozno popoldne moral odstopiti s svojega položaja. Vir:Dnevnik.si