Daimler je po ločitvi od ameriškega Chryslerja lani ustvaril le še 99,4 milijarde evrov prihodkov, kar je zadoščalo za drugo mesto. Na tretjem mestu sledi Siemens z 72,4 milijarde evrov letnih prihodkov.

Med podjetji, ki jim je uspel največji vzpon na lestvici, časnik izpostavlja logistični koncern Kühne + Nagel, ki je lani povečal prihodke za 86,3 odstotka na 3,7 milijarde evrov ter se s 320. povzpel na 172. mesto.

Petsto največjih nemških podjetij je v povprečju lani povečalo prihodke za 5,3 odstotka, s čimer ni uspelo doseči visokih rasti iz prejšnjih let. Leta 2005 so se njihovi prihodki v povprečju okrepili za 9,2 odstotka, leta 2006 pa kar za 11,2 odstotka.

Največji delodajalec med 500 največjimi nemškimi podjetji je Deutsche Post s 470.123 zaposlenimi, kar je 1,9 odstotka več kot leto prej. Drugo mesto zaseda Siemens s 398.000 zaposlenimi (+7,3 odstotka), tretje pa Volkswagen s 329.308 zaposlenimi (+1,4 odstotka).

Vir: www.dnevnik.si

(Zapri)

"Opec je že storil, kar je lahko, in cene se ne bodo znižale," je dejal Khalid ob robu srečanja EU-Opec, ki mu je sopredsedoval minister za gospodarstvo in predsednik Sveta EU za promet, telekomunikacije in energijo Andrej Vizjak.

Savdska Arabija je konec tedna na srečanju največjih svetovnih proizvajalk in porabnic nafte v savdski Džedi naznanila, da bo povečala proizvodnjo nafte za 200.000 sodčkov na dan na 9,7 milijonov sodčkov. Napoved Savdske Arabije je razkrila razlike znotraj Opec, saj druge članice organizacije nasprotujejo povečanju proizvodnje.

"Druge članice ne želijo povečati proizvodnje, saj smo že večkrat poudarili, da z našega stališča na trgu ni pomanjkanja ponudbe nafte," je poudaril generalni sekretar Opeca Abdulah al Badri. Vztrajal je, da je na trgu obilica nafte, in krivdo za visoke cene zvrnil na druge dejavnike, kot so pomanjkanje rafinerijskih zmogljivosti ter finančne špekulacije na trgu.

Khelil je tako za visoke cene nafte okrivil negotovost na finančnih trgih, ki jo je sprožila posojilna kriza v ZDA, padanje vrednosti dolarja in naval finančnih skladov na naftni trg, kjer skladi iščejo priložnosti za dobre donose v teh negotovih časih. Prav dejavnosti hedge skladov na naftnem trgu naj bi po njegovem prepričanju dodale vsaj 40 ameriških dolarjev ceni nafte.

Khelil meni, da bo cena nafte v prihodnjih mesecih odvisna od gibanj tečaja dolarja in geopolitičnih razmer v svetu, še posebej v zvezi z iransko jedrsko krizo. "Če mi odgovorite na ta vprašanja, vam lahko odgovorim na vprašanje o ceni nafte," je Khelil dejal novinarjem.

Vir: www.dnevnik.si

(Zapri)

Pripravljenost na zvišanje proizvodnje, ki jo je konec tedna nakazalo več arabskih držav, že v ponedeljek ni mogla zajeziti rasti cen. Po besedah borznih posrednikov je vzrok za rast cen v skromnem zvišanju proizvodnje zalivskih držav in motnjah v preskrbi z nafto iz Nigerije. V ponedeljek se je sod nafte na blagovni borzi v New Yorku podražil za 1,38 dolarja na 136,74 dolarja.

Cena za sod nafte članic Opeca se je zvišala za več kot dva dolarja

V ponedeljek se je cena za sod nafte članic Opeca zvišala za več kot dva dolarja ter se že tretjič ta mesec povzpela nad 130 dolarjev. Za sod nafte Opeca je bilo treba v ponedeljek v povprečju odšteti 130,70 dolarja, kar je 2,14 dolarja več kot v petek, so danes na Dunaju sporočili iz sekretariata organizacije.

Cene nafte se ne bodo znižale, je danes v Bruslju dejal predsednik Organizacije držav izvoznic nafte (Opec) Hakib Khelil ter zagotovil, da je naftni kartel naredil vse, kar je v njegovi moči.

Avgustovske terminske pogodbe za severnomorsko nafto vrste brent so se danes v Londonu pocenile za 19 centov na 135,72 dolarja.

Kuvajt bo od sredine prihodnjega leta zvišal proizvodnjo nafte

Kuvajt je danes napovedal, da bo do sredine prihodnjega leta zvišal proizvodnjo nafte za 300.000 sodov na dan. Poleg tega bo država v prihodnjih petih letih vložila 55 milijard dolarjev v naftne projekte, je dejal minister za nafto četrte največje proizvajalke nafte med članicami Opeca Mohamed El Olaim. Po njegovih besedah je Kuvajt, ki dnevno načrpa 2,58 milijona sodov nafte, že zdaj sposoben zvišati proizvodnjo, vendar je, kot je dejal, vprašanje, ali trg to potrebuje.

Vir: www.dnevnik.si

(Zapri)

Bill Gates, ki daljnega leta 1975 skupaj s Paulom Allenom zasnoval podjetje Microsoft in odločilno zaznamoval dobo osebnih računalnikov, odhaja v pokoj. Na njegovo delovno mesto prihajajo kar trije ljudje.

V petek 27. junija bo njegov zadnji delovni dan v podjetju Microsoft, s katerim je zaslužil milijarde dolarjev. Že dalj časa, vse odkar se prvi mož Microsofta podrobneje ukvarja s fundacijo Billa in Melinde Gates, ga na položaju odgovornega v podjetju nadomešča Ray Ozzie.

Načrt o Gatesovem umiku iz Microsofta so bili najavljeni že v začetku leta, vendar pa se ne bo popolnoma umaknil iz svojega podjetja, saj bo še naprej aktiven kot največji delničar podjetja, prav tako pa bo naprej predsedoval njegovemu upravnemu odboru.

Kot ocenjujejo analitiki odhod prvega človeka Microsfota ne bo imel velikega vpliva na nadaljnje poslovanje družbe, saj naj bi v podjetju ustrezno poskrbeli za sistematizacije dela in razporeditve delovnih mest.

Vir: www.delo.si

(Zapri)

Politične združitve.

V Srbiji je vedno manj možnosti, da bi radikalni stranki uspelo sestaviti vlado s socialistično stranko, zato je vedno več upanja, da bodo socialisti pristopili k demokratski stranki. To bi za vlagatelje pomenilo, da bodo srbska podjetja deležna evropskih investicij in tudi kapitalski trg bi se na tak način lahko pospešeno razvijal. Obstaja tudi možnost ponovnih volitev jeseni, a tudi ta možnost bi bila evropsko sprejemljiva, saj ni pričakovati, da bi Koštunica dobil enako ali celo več glasov kot na minulih volitvah.

Bosnalijek vsepovsod.

V BiH se trenutno pripravljajo na nadaljevanje privatizacije. Najprej bo na vrsti telekomunikacijski sektor, je pa vprašanje, ali bo to dovolj za oživitev trgovanja na sarajevski in banjaluški borzi vrednostnih papirjev. Če odmislimo evforijo, ki je vladala v prvi polovici preteklega leta, ko so vlagatelji postajali tudi tisti, ki še nikoli niso slišali za besedo delnica, je največja težava bosanskih trgov v informiranosti vlagateljev o poslovanju podjetij. Vodilni mož sarajevske borze vidi razlog za takšno nelikvidno stanje predvsem v političnih vplivih in na žalost ne vidi, kako željni so investitorji informacij, ki jih s svojimi ukrepi lahko zagotovi prav borza vrednostnih papirjev. V zadnjem času je izjema podjetje Bosnalijek, ki se investitorjem predstavlja, kjerkoli je mogoče. Nazadnje je bilo to na “road-showu” v Zagrebu, kjer so bili možni individualni pogovori s kompetentnimi osebami iz podjetij JV Evrope. Bosnalijek ima sicer za naslednjih pet let zanimivo strategijo, v tem letu pa nameravajo izvesti dokapitalizacijo. Podjetjem bi seveda moral biti cilj nuditi investitorjem čim več informacij o sedanjem, preteklem in prihodnjem poslovanju, vendar se tega žal mnoga podjetja in žal tudi sarajevska borza še ne zavedajo. Na banjaluški borzi vrednostnih papirjev je sicer dokaj dobro poskrbljeno za transparentnost poslovanja podjetij, vendar je nezaupanje investitorjev v vlado Republike Srbske, ki se je v lanskem letu močno zamerila z netransparentno privatizacijo elektro in naftnega sektorja, velik problem.



Hrvaška ne dol ne gor.

Na Hrvaškem se v zadnjem času razen nogometa prav tako ne dogaja nič posebnega. Kapitalski trgi so v fazi melanholičnega vzdušja ujeti med slabim razpoloženjem na evropskih trgih in negotovo situacijo v Srbiji. Nekoliko je trgovanje oživelo le ob najnovejših naftnih špekulacijah. OMV, ki namerava od hrvaških domovinskih braniteljev odkupiti njihov delež v INI, ter vlada in madžarski MOL, ki naj bi zamenjala svoje deleže, so na trg prinesli nekoliko večji promet na zagrebški borzi vrednostnih papirjev in dvignili tečaj INE. Verjetno bo boj za hrvaško naftno podjetje še precej zanimiv, saj MOL namerava zamenjati 6 % lastnih delnic za 19 % delnic INE. V jeseni pa se MOL-u izteče tudi “lock-up” obdobje, v katerem niso smeli kupovati delnic na prostem trgu. Sicer pa na zagrebški borzi vrednostnih papirjev letos verjetno ni pričakovati kakšnih ekstremnih premikov niti navzgor niti navzdol. Lanska 70 % rast je kot kaže pustila posledice, ki jih investitorji čutijo že od začetka leta in nič ne kaže, da bi se lahko nakupna evforija spet začela.

Trgi si bodo enkrat opomogli. 

Stanje na balkanskih borzah vrednostnih papirjev je sedaj pravzaprav podobno kot v Sloveniji in drugod po svetu. Povečano tveganje in negotovost odganjata investitorje in zelo zmanjšujeta obseg prometa. Celo na borzi v New Yorku je v prvem polletju prišlo do izrazitega zmanjšanja likvidnosti zaradi gospodarske negotovosti, na balkanskih borzah pa je ob številnih drugih nepredvidljivih dejavnikih situacija še toliko bolj zapletena. Investitorjem zaenkrat ne preostane drugega, kot da v tej fazi trga čakajo ali pa previdno in postopoma zavzemajo pozicije. Trgi si bodo vsekakor opomogli, in če na Balkanu ne bo kakšnih pretresljivih dogodkov, je velika verjetnost, da bodo zaživeli celo prej kot zahodni.

Vir: www.revijakapital.com

(Zapri)

Obdavčitev IFI-jev.

Pravljice je očitno konec. Poleg zaslužkov iz naslova tečajnih razlik (to ni FOREX!) so bili IFI-ji še zadnja možnost za izjemno tvegan, vendar neobdavčen zaslužek. Novi zakon (ZDDOIFI) je to možnost odpravil. Vendar pa se je pravljica končala kot avtorsko delo ekscentričnega umetnika, katerega vodilo je, da si vsaka pravljica zasluži grozljiv konec. IFI-je kupujejo špekulanti in z njimi povzročajo borzne pretrese ter nesramno zaslužijo, zato jih je treba nesramno obdavčiti (tako nekako je mogoče razumeti vzroke za nastanek in vsebino zakona). Pojdimo po vrsti. Z logiko, da je potrebno IFI-je obdavčiti, ni nič narobe. To je bilo le vprašanje časa. Vendar pa je obdavčitev dobičkov iz naslova trgovanja z IFI-ji v prvem letu s 40 % skregana z logiko. Tisti, ki so se vsaj malo poglobili v različne vrste IFI-jev, razumejo, da je narava IFI-jev v pretežni meri kratkoročna. Se pravi da je omenjeni davek davek na kratkoročno lastništvo (naši vrli strokovnjaki so ocenili, da je najmanj težav za vse skupaj, če se z izvedenimi finančnimi inštrumenti ne trguje oz. se jih ne uporablja za tisto, za kar so bili izdani). Od naših vrlih strokovnjakov in tudi tistih, ki ekscentrične ideje vrlih strokovnjakov potrjujejo, ne morem pričakovati, da bi vedeli vse, vseeno pa imam pobožno željo, da bi vsaj oni vedeli, česar ne vedo, in bi se o temi, o kateri odločajo, poučili, preden pritisnejo na gumb. Ignoriranje stroke, tu mislim predvsem finančno stroko in ne kadre finančnega ministrstva, s strani predlagatelja in zakonodajalca je jalovo početje.



Kdo je špekulant?

SSKJ pravi, da tisti, ki želi hitro zaslužiti, oz. tisti, ki izkorišča padanje in dviganje cen na tržišču za hitro pridobivanje (velikega) dobička, oz. tisti, ki preračunljivo ravna v upanju na dobiček ali uspeh. SSKJ je moder, v njem ni nikjer zaslediti definicije, da bo tisti, ki želi hitro zaslužiti, tudi dejansko hitro (in veliko) zaslužil. Špekulant je najbolj zlorabljena beseda v besednjaku, ki zadeva trg kapitala. V praksi smo špekulanti vsi, ki nekaj kupimo ali naredimo z željo, da bi se nam to obrestovalo. Poiščite enega vlagatelja na kapitalskem trgu, ki si ne želi, da bi se njegov vložek čim prej in čim bolje oplemenitil. Špekulacija se ne izteče vedno tako, kot je zamišljena. Tveganje nosi tisti, ki špekulira. Špekulacije so značilnost in ne (nujno) slabost borznega trga. Slabost borznega trga je morebitno zavajanje (govorice oz. izmišljotine), ki se rezultira v špekulativnih nakupih s strani posameznikov ali množic, vendar se proti temu ne bojuje z davki, pač pa z nadzorom trga kapitala in kaznovanjem tistih, ki zavajajo.

Kratkoročno vs. dolgoročno.

Tudi davki bi morali vsebovati razvojno komponento, pa naj se to sliši še tako utopično. In najboljša razvojna komponenta za trg kapitala je, da se vse meri z enakim vatlom. Mnenje, da je dolgoročno boljše od kratkoročnega, je naravnost žaljivo. Živimo sedaj, naše želje in hotenja so seveda usmerjena tudi naprej, vendar so to ocene in pričakovanja. Tisto, kar vidimo in (ob)čutimo, pa je sedanjost, tako drugod kot na borzi. In ravno okoliščine sedanjosti botrujejo prodaji. Sedanjost je danes in ne čez eno leto. In davki niso sposobni napovedovati ne sedanjosti ne prihodnosti.

Vzroki za hitenje.

Menim, da so pravi vzroki za hitenje s sprejemom omenjenega zakona in tudi višino obdavčitve v prvem letu povezani z bojem proti “tajkunom”. Del lastništva nad vrednostnimi papirji oz. aktualnimi družbami se nedvomno skriva tudi v obliki IFI-jev, ki so izdani na njihovi osnovi. Na ta način bodo “tajkunom” stopili na rep le v primeru, če bi ti želeli prodati omenjene IFI-je prej kot v enem letu. “Tajkuni” gor ali dol, tukaj zaradi zrezka in kaprice koljemo tele.

Smiselna obdavčitev IFI-jev.

Obdavčitev IFI-jev je vsekakor smiselna, vendar največ enako, kot znaša obdavčitev kapitalskih dobičkov iz naslova trgovanja z drugimi finančnimi inštrumenti. Najbolj smiselno bi bilo uvesti gradualizem, kjer bi se postopno, skladno z večanjem vlaganj v izvedene finančne inštrumente, večala tudi stopnja davka na kapitalski dobiček iz naslova trgovanja z IFI-ji, vendar največ do stopnje davka na kapitalski dobiček, ki velja za finančne inštrumente.

IPO POSR.

Pozavarovalnica Sava je na borzi. Tujih lastnikov je le za vzorec. Kljub temu, da je bilo nekaj presežnega povpraševanja pri vpisu, je trenutna cena na borzi dobrih 5 % nižja od cene v IPO. Kar zadeva odločitev o IPO-ju Pozavarovalnice Sava s strani države, lahko rečem le “bad timing”. Osebno sem mnenja, da je bila naložba v delnice Pozavarovalnice Sava dobra naložba, res pa je, da je nakup omenjenih delnic po sedanjih tržnih cenah še boljša naložba. Temeljna analiza omenjeni nakup vsekakor opravičuje. Trenutno tržno ceno je potrebno gledati v luči dogajanj na svetovnem trgu kapitala in tudi v špekulativnih nakupih. Mimogrede, brez špekulantov pričujoči IPO zagotovo ne bi uspel.

IPO NLB.

Po tistem, ko so dobesedno posiljevali z nakupom vsakogar, ki bi lahko (do)kupil delnice NLB, in nekatere, ki so jih lahko v to tudi prisilili, jim je dokapitalizacijo vendarle uspelo izpeljati. Nedvomno je tudi tu “bad timing”, ki pa so ga elegantno rešili z izdatnimi nakupi delnic s strani družb v večinski državni lasti. Omenjeni IPO se vseeno po nečem loči od ostalih. Tu zagotovo ni bilo špekulantov.

Ad “tajkuni”.

Glede na gonjo, ki se sproža proti “tajkunom”, ki so to postali bodisi na podlagi MBO-jev ali kako drugače, bi pričakovali drugačen odziv trga. Če nekoga javno razgališ in obtožiš, da je deloval protipravno, potem trg pričakuje ustrezne posledice. Če se omejimo zgolj na ceno delnic Pivovarne Laško, Infond Holdinga, Mercatorja in Istrabenza, omenjenih posledic ni opaziti. Trg očitno ne zaupa v uspešnost gonje proti njim, vsaj tečaji delnic kažejo na to. Trg prav tako ne verjame zgodbicam o prodaji, ki krožijo te dni. Promet s temi delnicami je mizeren. Omenjene delnice padajo, namesto da bi rasle zaradi pravične kazni (denimo mandatorna prevzemna ponudba po najvišjih cenah, po katerih so kupovali od trenutka, ko bi morali objaviti ponudbo za prevzem), ki bo doletela tiste, ki izigravajo zakone. Gora - potres - rojstvo - miš.



Prihodnost.

Najpogosteje izdano priporočilo te dni je “drži”. Če ste nesrečni, ker vas bašejo likvidnostni presežki, potem vztrajajte v svoji nesreči. Če pa slednje ni izvedljivo, potem izberite likvidne naložbe, katerih vrednost je mogoče upravičiti z normalnimi kazalci brez velikih diskontiranj.

Vir: www.revijakapital.com

(Zapri)

Zakaj Sloveniji, ki ima relativno dobro razvito avtomobilsko industrijo, ni uspelo prepričati vodilnih mož koncerna Daimler, da bi tovarno zgradili na območju nekdanjega rudnika Kanižarica v Beli krajini, ki ga je kot lokacijo v začetku leta Nemcem predlagala država? »Slovenija ne izpolnjuje dovolj pogojev, da bi lahko privabila tovrstne naložbe,« odgovarja upokojeni direktor vodilne svetovalne hiše na svetu McKinsey & Co. dr. Peter Kraljič.

»Ko sem bil pred leti vodja projekta, ko je Peugeot iskal lokacijo za novo tovarno, so se Slovaška, Češka in Madžarska izkazale bistveno boljše od Slovenije. Zato sem nekdanji slovenski vladi predlagal, da bi jim predstavil merila, na podlagi katerih multinacionalke presojajo lokacije za nove tovarne, vendar se srečanja ni udeležil noben od ministrov,« pojasnjuje Kraljič. Dodaja, da lokacija za novo Mercedesovo tovarno v Črnomlju ne bi bila primerna zaradi nezadostnega obsega delovne sile in slabih prometnih povezav.

Vodja gospodarskega predstavništva javne agencije za podjetništvo in tuje investicije (JAPTI) v Düsseldorfu Janez Trkman nam je potrdil, da se je Slovenija od sredine januarja 2008 potegovala, da bi Mercedes postavil novo tovarno v Sloveniji. »Z njihovimi predstavniki smo se pogovarjali o tej možnosti in jim v poslani dokumentaciji razložili prednosti investiranja v Sloveniji, vključno z vsemi drugimi podatki o ustanavljanju podjetij v Sloveniji in možnostjo finančne podpore s strani države. Daimler je zahteval absolutno tajnost in tega smo se držali, dokler niso nemški časopisi objavili te novice,« razlaga Trkman, ki prav tako meni, da se Mercedes za naložbo v Sloveniji ni odločil zaradi premalo razpoložljive delovne sile.

»Razmišljali smo, da bi tovarno locirali v okolici Črnomlja, kjer je bil nekoč rudnik Kanižarica. Zanimiva lokacija se nahaja tudi v Prekmurju,« odgovarja Trkman. Po njegovih besedah se zdaj dogovarjajo z enim od večjih proizvajalcev nadgradnje avtomobilskih delov, da bi v Črnomlju postavil tovarno, ki bi zaposlovala od 250 do 300 delavcev.

Peter Kraljič pojasnjuje, da je eden od glavnih razlogov, da Sloveniji ne uspe privabiti večjih naložb, tudi ta, da imajo vhodnoevropske države cenejšo delovno silo. »Vprašanje pa je tudi, kako kakovostna je slovenska agencija, ki se ukvarja s privabljanjem tujih naložb (JAPTI, op. p.). Na Irskem so, denimo, oblikovali izredno sposobno agencijo, ki je bila neposredno odgovorna predsedniku vlade. Njena naloga je bila, da je lobirala in delovala kot tako imenovani key account management (privabljanje ključnih investitorjev, op. p.), tako da je velikim svetovnim podjetjem predstavljala prednosti vlaganj na Irskem,« razlaga Kraljič. Dodaja, da bi morala imeti slovenska agencija za privabljanje tujih naložb stalni stik z največjimi svetovnimi multinacionalkami.

Vir: www.dnevnik.si

(Zapri)

Gre za potezo, s katero družba poskuša ohraniti svojo konkurenčnost, ki jo vse bolj načenjajo naraščajoči stroški, posebej povezani z visokimi cenami goriva.

Družba United Airlines je že na začetku tega meseca objavila, da bo zmanjšala število letov, zaradi česar bo „na tleh“ ostalo okrog 100 letal, 1600 ljudi pa bo izgubilo delo. Iz družbe so še sporočili, da je „bila odločitev težka, vendar v luči trenutnih gospodarskih razmer nujna“. Ameriške letalske družbe so uvedle tudi še druge ukrepe za zmanjševanje stroškov, kot so zaračunavanje prtljage in ukinitev brezplačnih osvežilnih pijač med letom.

Dave Kelly, tiskovni predstavnik družbe United Airlines, je dejal, da je „težko kadarkoli odpustiti pilote, vendar zaradi trenutnih razmer ne morejo ravnati drugače, če nočejo, da bo družba zašla še v večje težave.“ Priznal je, da vzrok za tovrstno odločitev niso samo visoke cene goriva, pač pa tudi slabo pripravljeni poslovni načrti. Analitiki pa opozarjajo, da najhujše šele pride.

Medtem je American Airlines, druga največja ameriška letalska družba v najavila, da je v prvih treh mesecih letošnjega leta pridelala 537 milijonov dolarjev izgube.

Vir: www.dnevnik.si

(Zapri)