Kaj se dogaja pri izvajalcih dodatnega pokojninskega zavarovanja, potem ko je to zavarovanje na svoji zelo pomembni prelomnici - prvi desetletnici svojega obstoja, hkrati pa ga spremlja kar nekaj negotovosti, tudi razvpita in s socialnimi partnerji razglašena pokojninska reforma (ZPIZ-2). Ali bodo zavarovanci, ki so sklenili prvih deset let teh zavarovanj iz skladov pobegnili z novimi avtomobili ali pa bodo vendarle ravnali premišljeno in si iz nabranega kupčka nekaj tisoč evrov »naročili« dodatno pokojnino? Kar je bil, kakor poudarja Peter Filipič, direktor Pokojninske družbe A, temeljni namen tega zavarovanja. Čista utvara je, da bo država skrbela za naše vse manjše pokojnine, poudarja Filipič.

Zakaj se dogaja, da zavarovanci v zadnjem času množično izstopajo iz teh zavarovanj?

Zakon (zdaj še veljavni ZPIZ-1) pravi, da desetletno zavarovanje preneha v treh mesecih po tistem, ko posameznik poda izstopno izjavo in po dveh mesecih moramo sredstva posamezniku izplačati. Množični telefoni, ko ljudje želijo izstopiti iz varčevanja, so tudi v naši družbi vsakdanji. Seveda smo okrepili aktivnosti, ljudi prepričujemo, da se vsi ti enkratni dvigi privarčevanih sredstev ne izplačajo: zanje bodo plačali visoko dohodnino in seveda ostali brez dodatne pokojnine ali rente, kar je bil smisel njihovega varčevanja.

Koliko zavarovancev ima vaša družba, ki se jim desetletni rok izteče?

Teh je deset tisoč. Niso problematični tisti, ki imajo pogoje za upokojitev, vendar je teh zdaj malo v primerjavi s tistimi, ki kličejo in želijo izstopiti. Kar 90 odstotkov je namreč mlajših in zaposlenih, ki so še zelo oddaljeni od pogojev za upokojitev. Ti vidijo predvsem denar, ki bi ga zdaj radi porabili in so prepričani, da je do njihove upokojitve še predaleč. V povprečju imajo naši zavarovanci na računih od šest do sedem tisoč evrov. Seveda pa prevladujejo zavarovanci, ki jim podjetja v celoti vplačujejo premije dodatnega pokojninskega zavarovanja. Poudaril bi tudi, da med tistimi, ki želijo denar dvigniti, niso samo ljudje iz socialnega minimuma, ampak tudi tisti, ki imajo na računih znatne zneske, visoke od 15 do 20 tisoč evrov.

Potem torej velja, da je država spet zamudila čas, da bi pojasnila in zakonsko uredila smisel DPZ?

V Sloveniji nenehno poslušamo, da nihče več ne verjame v državo, a po drugi strani je videti, da ljudje preveč verjamejo v socialni sistem te iste države, saj so še vedno prepričani, da bo nekoč zanje poskrbel ZPIZ. Vendar te alternative ni, saj je že zdavnaj jasno, da nas je starejših vedno več. Že zdaj pride približno tretjina denarja za pokojnine iz proračuna, zato bodo kmalu tudi pokojnine iz prvega stebra na koncu državne pokojnine. Po drugi strani pa se ljudem še vedno prodaja zgodbo, da je pokojnina pravica iz dela, a vemo, da v praksi ni tako. Tudi v brošurah, ki jih je država razposlala pred kakšnim mesecem dni, smo lahko prebrali, da bomo vsi imeli lepe pokojnine, že če bomo sprejeli pokojninsko reformo, o dodatnem pokojninskem zavarovanju pa tako rekoč niti besedice. Toda za takšno zavarovanje ali varčevanje je treba varčevati vnaprej, saj druge možnosti ni.

Kako se v družbah odzivate na izstope zavarovancev? Ponujate lepe rente ali še kaj?

Ljudem povemo, da bodo za sredstva, ki jih bodo dvignili, morali plačati visoko dohodnino, družine pa bodo izgubile tudi različne vrste socialnih pomoči; za vrtec in druge. Če nekdo danes dvigne sedem tisoč evrov in mu država pri tem z davkom odvzame najmanj 40 odstotkov, bo dejansko dobil štiri tisoč evrov. Hkrati pa bo seveda tako izstopil iz zavarovanja, in tu nastopi pomembno vprašanje, ali bodo podjetja, potem ko nekdo izstopi iz zavarovanja, še pripravljena ponovno vplačevati zanj premije dodatnega pokojninskega zavarovanja. Bojimo se, da ne bodo, morda pa se bo tudi kakšen finančni minister vprašal, zakaj bi ljudem priznavali olajšave za premije tega zavarovanja, če potem ne služijo svojemu osnovnemu namenu, povrhu pa se tudi socialni transferji kljub temu varčevanju ne zmanjšujejo. Potem lahko pride do tega, da bi kdo pomislil na ukinitev olajšav za te premije in tako je lahko cel drugi pokojninski steber pod vprašajem.

Koliko zavarovancev lahko zdaj po desetih letih pobegne iz drugega stebra?

Računali smo, da bi lahko v naslednjih treh letih iz sistema DPZ odšlo okrog 500 milijonov evrov izplačil, a že danes je ta ocena hujša, saj se ocenjuje, da lahko sistem zapusti 70 odstotkov sredstev ali okrog 800 milijonov evrov.

Kakšen je vaš poziv zavarovancem, da bi se glede enkratnih dvigov nekoliko umirili, saj se torej lahko razmeroma dobro vpeljani sistem dodatnega pokojninskega zavarovanja ob njegovi prvi desetletki povsem popači ali zlomi?

Če je nekdo vplačeval deset let in ima pogoje za upokojitev, bo iz privarčevanih sredstev lahko dodatno prejemal okrog osem odstotkov svoje obvezne pokojnine. V povprečju za 50 evrov, a če bodo ljudje še naprej varčevali in se upokojili okrog leta 2020, bo to pomenilo že 100 evrov dodatne pokojnine ali rente. Pri izstopih ne gre za problem, da izvajalci teh sredstev ne bi mogli izplačati, ampak za nevarnost, da tako ljudje nikoli ne bodo prišli do spodobnih rent. Seveda pa bi veliki dvigi sredstev negativno vplivali tudi na kapitalski trg, in kakor sem že omenil, tudi zaupanje v sistem DPZ, zlasti pri podjetjih, ki zdaj vplačujejo premije. Zaradi vsega tega je sistem drugega pokojninskega stebra lahko ogrožen, nikakor ne zato, ker mi sredstev ne bi mogli izplačati.

Kako je zdaj mogoče ljudi prepričati ali prepričevati, naj ne zapuščajo DPZ?

En način je gotovo ta, da delodajalci za tiste, ki izstopijo, ob ponovni vključitvi v sistem DPZ ne bi več plačevali premije. Lahko se zgodi, da bodo posamezna podjetja res začela tako ravnati. Pri tem pa pozabljamo, da smo ob zadnji pokojninski reformi leta 2000 imeli srečo, da so podjetja privolila v to vplačevanje premij za svoje zaposlene, saj si morajo v svetu ljudje to praviloma izboriti. Zakaj bi torej to pozitivno naravnanost podjetij tako poceni prekinili?

Kakšna bi bila torej optimalna rešitev problema - množičnega izstopa iz DPZ?

Po našem mnenju tista, po kateri bi zakon omogočil dvige sredstev po desetih letih le v izjemnih primerih, ko so posamezniki v stiski, gotovo pa ne za to, da si kupijo avto. Ponekod v tujini imajo prakso, da lahko dvigneš le določen del sredstev, denimo tretjino, vendar izključno za neko svojo dolgoročno potrebo, za nakup stanovanja in podobno, s čimer si izboljšaš standard tudi ob upokojitvi. Mi smo predlagali poenostavitev, po kateri bi lahko polico tega zavarovanja tudi zastavili pri najemu kredita za nakup stanovanja ali podobne trajne dobrine, ki jo je mogoče koristiti v pokoju. Pozitivno je v tem trenutku gotovo to, da ministrstvo za finance pripravlja spremembo zakona o dohodnini, s katero bi rente iz dodatnega pokojninskega zavarovanja znatno razbremenili plačila dohodnine. Naša ideja je, da bi 13,5-odsotna pokojninska olajšava veljala kumulativno, torej da bi sešteli obvezno in dodatno pokojnino in zanju uveljavili 13,5-odstotno olajšavo. To bi v praksi pomenilo, da vsak, ki bi imel največ 1000 evrov visoko skupno pokojnino, ne bi plačal nobene dohodnine.

Kako odgovarjate tistim, ki se bodo odločili za rente?

Vsak, ki se zanima zanjo, lahko pridobi izračun tudi na naši spletni strani, vendar je treba povedati, da se zakon (ZPIZ-2), ki bo natančneje opredeljeval rente, šele pripravlja in bo začel veljati januarja, torej takrat, ko bi morali prve rente že izplačati. A zagotovim lahko, da bomo na izplačevanje rent v mesecu dni pripravljeni. Glede izračuna rent je zdaj jasno, da moramo zanje uporabljati nemške tablice smrtnosti 1994 ena in donos, ki ne sme biti višji od 2,75 odstotka, ki je tehnična obrestna mera. Na osnovi tega se lahko izračuna vsaka renta. Vsaka ugodnejša davčna obravnava rente pa bi bila seveda dobrodošla.
Vir:delo.si

Bruselj – Prejšnji vrh je slovenska industrija dosegla maja letos (4,8 odstotka), vendar sta sledila dva slaba meseca, kajti junija je proizvodnja skoraj stagnirala (0,6 odstotka), mesec pozneje pa se je celo zmanjšala (–2,1 odstotka).

Evrski skupini se je sredi poletja godilo precej slabše, saj se je proizvodnja povišala le za odstotek, v vsej Uniji pa komaj za 0,8 točke. K tako šibkemu povprečju je precej pripomogla Irska, kjer je industrija po dokaj uspešnih treh mesecih doživela kar dvoštevilčni padec (–13,6 odstotka), nekoliko presenetljivo pa se je proizvodnja znižala tudi na Danskem (–6,6 odstotka) in Švedskem (–4,0 odstotka), ugotavlja še sveže poročilo evropskega statističnega urada (Eurostat), ki pa niti tokrat ne kaže celotne podobe industrijske aktivnosti v EU, saj manjkajo podatki za pet članic.

Proizvodnja v Nemčiji, ki je bila v letošnjem prvem kvartalu spodbudno visoka, zatem pa je dva meseca zapored stagnirala in celo padla, se je avgusta znova začela počasi pobirati, tako da je celo dosegla največjo rast (1,8 odstotka) med velikimi državami, pred Italijo (1,6 odstotka) in Španijo (0,7 odstotka), medtem ko je bila na britanskem otoku krepko nižja (0,3 odstotka), v Franciji pa se sploh ni premaknila (0,0 odstotka). Primerjave z lanskim avgustom potrjujejo ugotovitve, da je recesija dokončno premagana, kajti v povprečju se je industrijska proizvodnja na območju evra povišala za 7,9 odstotka, v vsej EU pa je bila nekoliko nižja (7,5 odstotka).

V Sloveniji smo dosegli skok za 11,5 odstotka, kar je najboljši rezultat po letošnjem maju, ko je industrija za 11,8 odstotka povišala proizvodnjo glede na isti mesec 2009. Okrevanje je najočitnejše v baltskih državah, saj je Estonija s kar 22,9-odstotnim povečanjem v primerjavi z lanskim avgustom na prvem mestu v Uniji, sledi ji Latvija z 20,5 odstotka, medtem ko se je Litva z 11-odstotno rastjo v industriji izkazala nekoliko od obeh sosed.

Iz tiskane izdaje Dela

Ljubljana - Pri uvedbi davka na nepremičnine bo po besedah finančnega ministra Franca Križaniča zelo verjetno prišlo do zamika. Kot je po današnji seji vlade dejal Križanič, se bo davek najverjetneje začel uveljavljati šele z letom 2012. Razprave o sami strukturi davka so po ministrovih besedah v koaliciji še vedno živahne.

Kot je pojasnil Križanič, je zamik predvsem posledica zapleta pri zbiranju podatkov o nepremičninah, saj bo potrebno prečistiti podatke v registru nepremičnin. Številni lastniki nepremičnin so bili namreč s podatki na informativnih izračunih vrednosti nepremičnin nezadovoljni.

Kdaj bo vlada predlog zakona sprejela in ga poslala v DZ, Križanič ni mogel napovedati, saj se koalicijski partnerji glede na rezultate javne razprave še naprej usklajujejo.

Na predlagani osnutek zakona o davku na nepremičnine so se v javni razpravi, ki se je začela že poleti, pojavile številne pripombe, v opoziciji in v nekaterih stanovskih združenjih pa predlaganim rešitvam ostro nasprotujejo. Tudi v koaliciji glede strukture in ambicioznosti davka še ni soglasja.

Za zaplete pri pripravah na uvedbo davka na nepremičnine je sicer po besedah predsednika vlade Boruta Pahorja odgovorna predvsem Geodetska uprava RS (Gurs), a najbolj odgovorna instanca v državi je vlada, zato so ministri na današnji seji razpravljali tudi o tem, kako to zmedo odpraviti.

Kot je napovedal, bo Gurs pripravil poročilo, ki ga bo najprej obravnavalo ministrstvo za okolje in prostor, nato pa še vlada. Pahor je zagotovil, da bo našla rešitve, kako ustrezno urediti področje obdavčitve nepremičnin.

Ljudje si po premierovih besedah zaslužijo natančno in pravilno informacijo o svojih nepremičninah. Zaveda se namreč, da je to področje tudi zaradi zgodovinskih izkušenj in visoke stopnje lastništva nepremičnin v Sloveniji izjemno občutljivo vprašanje.

Vlada z uredbo dodelila 3,8 milijona evrov za pomoč kmetijstvu

Vlada je z uredbo določila ukrep sheme omejene pomoči ob krizi v letu 2009 v višini 3,8 milijona evrov. Sredstva so namenjena lajšanju finančnih težav tistih kmetijskih gospodarstev, ki jim kmetijstvo tudi letos predstavlja glavni vir dohodka, in pomenijo spodbudo, da kljub krizi ohranijo proizvodnjo na obstoječi ravni.

Izvedba ukrepa bo mogoča le, če bo Evropska komisija to obliko državne pomoči tudi odobrila; postopek odobritve je še v teku. Mnenje komisije je pričakovati najkasneje do sredine novembra.

Upravičenci do pomoči so kmetijska gospodarstva, ki so po podatkih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje na dan 30. junija letos imeli najmanj enega člana obvezno ali prostovoljno pokojninsko in invalidsko zavarovanega iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti, da so oddali B ali D obrazec zbirne vloge za leto 2009 za uveljavljanje ukrepov kmetijske politike, da izguba na kmetijsko gospodarstvo v letu 2009 znaša najmanj 20 odstotkov in da višina izgube ni manjša od 3000 evrov ter da kmetijsko gospodarstvo na dan 1. julija 2008 ni bilo v težavah (ni izkazovalo zapadlih neplačanih davčnih obveznosti).

Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja bo upravičenim kmetijskim gospodarstvom najkasneje do 20. oktobra posredovala predtiskan obrazec "Finančna pomoč kmetijskim gospodarstvom ob trenutni finančni in gospodarski krizi v kmetijstvu v letu 2009". Ko ga bo podpisanega upravičenec agenciji vrnil, se bo ta štel za zahtevek. Finančna pomoč bo v primeru odobritve s strani Evropske komisije izplačana najkasneje do 31. decembra letos.

Sredstva se bodo dodelila upravičencem kot pomoč v obliki nepovratnih sredstev. Finančna pomoč okvirno znaša 13 odstotkov izračunane izgube na posamezno kmetijsko gospodarstvo. Končni odstotek izračunane izgube se bo izračunal na podlagi upravičenih zahtevkov. Vsota finančne pomoči po tej uredbi in pomoči de minimis, ki se odobri in izplača istemu upravičencu, ne sme presegati 15.000 evrov v obdobju od 1. januarja 2008 do 31. decembra letos.

Vir:Delo.si

Skupina Kompas, ki jo od septembra lani vodi Simona Mele, je imela 31. decembra lani za 5,3 milijona evrov negativnega kapitala. Ta podatek kaže, da je bil Kompas konec lanskega leta zelo verjetno insolventen, saj družba ni imela dovolj sredstev za poplačilo obveznosti. Teoretično bi bilo sicer mogoče, da je imela družba podcenjeno premoženje, kar pa je malo verjetno. Dolgoročne finančne obveznosti skupine Kompas so konec lanskega leta znašale 25 milijonov evrov, kar je bilo za 15 odstotkov manj kot leto pred tem. Po drugi strani so se v obravnavanem obdobju kratkoročne finančne obveznosti povečale za 17,5 odstotka na 20,9 milijona evrov. Za kar 70 odstotkov pa so se povečale kratkoročne obveznosti do dobaviteljev, ki so 31. decembra 2009 znašale 55,6 milijona evrov.

Po nerevidiranih poslovnih izkazih je krovno podjetje Kompas d.d. lani zabeležilo 7,6 milijona evrov izgube, medtem ko je revidirana izguba znašala več kot 10 milijonov evrov. V primerjavi z letom 2008 so se prihodki iz poslovanja Kompasa d.d. v minulem letu zmanjšali za približno 18 odstotkov na 77,9 milijona evrov. V letnem poročilu je razkrito, da so stroški davčnega svetovanja Kompasa d.d. znašali 63.000 evrov. Na vprašanje, zakaj so tako visoki, so v Kompasu odgovorili, da ta podatek ne drži in da so za davčno svetovanje porabili le tretjino omenjene vsote.

Precejšnje težave skupine Kompasa v minulem letu so bile v največji meri posledica težav njegovega hrvaškega lastnika, podjetja Adriatica.net. Na skupščini delničarjev v lanskem decembru je bila sprejeta odločitev o dokapitalizaciji Kompasa v višini 15 milijonov evrov, ki se je junija letos uspešno končala. V Skupini Kompas ocenjujejo, da je bilo poslovanje v prvih osmih mesecih letošnjega leta glede na gospodarsko razmere in razmere v podjetju uspešno. Koliko prihodkov iz poslovanja so dosegli, niso želeli razkriti, pojasnili pa so, da se je EBITDA (denarni tok iz poslovanja) povečal za 234 odstotkov.

Obveznosti iz financiranja so se zmanjšale za pet milijonov evrov, medtem ko se je kapital družbe povečal za 2,6 milijona evrov

Vir:Dnevnik.si

Ljubljana - Stavkovni odbor sindikata je stavko napovedal prejšnji teden, za razlog pa navedel pomanjkanje dialoga s strani ministrstva za gospodarstva. Stavkovne zahteve so štiri, glavna med njimi je ustavitev reorganizacije elektrodistributerjev, kot jo predlaga ministrstvo, do sprejetja skupnih odločitev.

Sindikat je ministrici minuli četrtek predstavil stavkovne zahteve in se z njo o njih tudi pogovoril, a do dogovora niso prišli. Zdaj bodo stavkovne zahteve predstavili premieru, od njega pa zahtevajo to, kar so sicer zahtevali tudi od bivšega ministra za gospodarstvo Mateja Lahovnika in zdajšnje ministrice Radićeve - dogovor o nadaljevanju socialnega dialoga in ustavitev vseh dejavnosti na področju reorganizacije.

Vir:Delo.si

"Želimo vas opozoriti na čudne dogodke v Mercatorju Hrvaška. Naše skupno mišljenje je, da trenutno vodstvo močno načenja ugled, ki si ga je Mercator na Hrvaškem doslej pridobil. Poleg tega je večji del delavcev nezadovoljen z odnosom nadrejenih do nižje rangiranih delavcev. Dolžnosti so vse večje in zahtevnejše, ob tem pa je število zaposlenih delavcev v poslovnih enotah vse manjše.

Ne odobravajo nam nadur, hkrati pa smo prisiljeni kriti vse proste dneve, pa tudi letne dopuste in bolniške. Od nas pričakujejo, da bomo izvrševali vse svoje naloge in zadane načrte, ki smo jih komaj dosegali tudi, ko nas je bilo v poslovnih enotah dvakrat več. Vsi se počutimo izdane in ogorčeni smo, ker naši nadrejeni nimajo niti malo posluha in volje za konkreten pogovor. Edino, kar od njih slišimo, so kritike.

Reševanje kakršnihkoli težav prepuščajo nam samim. Poleg tega nam pomanjkanje potrošnih dobrin dela sramoto pred stalnimi strankami. Splošno mišljenje delavcev je, da je združitev z Getrom povzročila le padec Mercatorjevih standardov. V zadnjih nekaj mesecih težave le rastejo, kar nam govorijo tudi naši kupci, in menimo, da je to nedopustno. Od zelo ponosnih in zadovoljnih delavcev Mercatorja smo se spremenili v zagrenjene in ogorčene ljudi, ki vsak dan le neradi prihajajo v službo. Menimo, da Mercator Hrvaška s takšnim načinom poslovanja ne more napredovati.

Dobivamo vtis, kot da družbo nekdo namerno ogroža, da bi jo lahko čim ceneje prodal. Ne vemo, kolikšen je vaš vpliv v hrvaškem Mercatorju, vendar je skrajni čas, da se nekaj ukrene za rešitev tega, kar je še ostalo,“ so zapisali razočarani uslužbenci v hrvaškem Mercatorju v pismu Žigi Debeljak

Vir:Dnevnik.si

Ljubljana - Nebotičnik bo na 46.000 kvadratnih metrih namenjen večinoma predstavništvom domačih in tujih podjetji. Gradbeni delavci so v teh dneh skladno s terminskim načrtom dokončali z izgradnjo 20. etaže poslovne zgradbe in nadstreška za strojne napeljave na višini 89 metrov. S tem je Kristalna palača postala tudi najvišja stavba v Sloveniji, saj je višja od stolpnice WTC Ljubljana, ki v višino meri 75 metrov, medtem ko je znameniti ljubljanski nebotičnik visok 70 metrov.

Kot je na današnji slovesnosti ob novi stavbi poudaril predsednik uprave BTC City Jože Mermal, je Kristalna palača, ki jo gradi Gradbeno podjetje Grosuplje, "presežek naših dejanj v zadnjih 16 letih". Mermal je prepričan, da bo novi nebotičnik eden najvišjih v centralni Evropi, ne samo v Sloveniji. "S tem želimo dokazati, da lahko še naprej razvijamo kakovostne razvojne projekte, da razgibamo nepremičninski trg, ki je sedaj v hudi krizi. Seveda na novih osnovah, s kakovostnejšimi materiali in v zgradbah z veliko vsebinami, zasnovanimi na obnovljivih energije in energetski učinkovitosti," je izpostavil Mermal.

Investicijo je ocenil na dobrih 50 milijonov evrov, kar je nekoliko manj od predvidevanj v času konjunkture. Poudaril pa je, da so v tem času padle tudi nakupne in najemne cene. "Je pa mnogo težje iskati potencialne kupce in najemnike, saj so mnogo bolj zahtevni, in to upravičeno, ker pričakujejo vrhunske arhitekturne rešitve in materiale," je dejal. Kristalna palača bo imela med drugim 20 nadstropij poslovnih prostorov s pritličjem, večnamenski pokriti trg, helioport, kongresni center, tri podzemne etaže za parkiranje, wellness center in 10 dvigal. V zgradbo bo vgrajena tudi sončna elektrarna. Gradbena dela bodo zaključena v januarju 2011, najemniki in kupci pa se bodo v prostore Kristalne palače vselili aprila ali maja 2011.

Vir:Delo.si

Radićeva je prireditev ob 90-letnici kranjske Save na Brdu pri Kranju, kjer so se zbrali številni gospodarstveniki in politiki, izkoristila za kratek pogovor s predsednikom uprave Merkuja Bojanom Knupležem. Po tem je novinarjem pojasnila, da je Merkur pomembno podjetje, na katerega je vezan zelo pomemben del slovenske industrije, zato je njena naloga, da se kot gospodarska ministrica seznani s stanjem v podjetju in skupaj z upravo, lastniki, dobavitelji in upniki preveri, kakšne so možnosti reševanja in ali lahko država na kakršenkoli način pomaga pri sanaciji. "Seveda zopet poudarjam, naša ključna skrb so delavci oziroma zaposleni in jasno je, da smo zainteresirani, da se podjetje ohrani," je dejala ministrica in ocenila, da je Merkur poseben primer, neprimerljiv z Vegradom ali Preventom, saj je veliko večjih dimenzij in je nanj vezano precej slovenske industrije. "Kakšne nespametne ali prehitre odločitve bi imele hude posledice za celo slovensko gospodarstvo," je opozorila.

Radićeva sicer nima vpogleda v vse podrobnosti dogajanja v zvezi z Merkurjem, vendar je po njeni oceni to vseeno podjetje, ki je bilo v preteklosti uspešno in je lahko uspešno tudi v prihodnje. "Prepričana sem, da je z malo modrosti vseh vpletenih - upnikov, dobaviteljev ter nenazadnje tudi lastnikov in nove uprave to podjetje možno pripeljati nazaj, ga postaviti na zdrave temelje in mu zagotoviti uspešen razvoj naprej," je poudarila. Ministrica meni, da v tem trenutku kakšna finančna pomoč države za rešitev Merkurja niti ni potrebna. "Seveda če bi prišlo do faze, da bi o tem morali razmišljati, bomo razmišljali. Ampak jaz mislim, da so v tem trenutku dobavitelji in upniki toliko močni predvsem pa modri, da bodo znali to zadevo sami urediti. Seveda pa bomo stali ob strani, če bo šla zadeva v tako smer," je zagotovila Radićeva, ki se je s Knupležem dogovorila za nadaljnje pogovore o napredku pri načrtih nove uprave in reševanju podjetja.

Vir:Dnevnik.si