S klikom do naložbe!

Primerjava ponudnikov spletnega borznega trgovanja MARKO ŠTOR

Sledimo tujini. Spletno trgovanje z vrednostnimi papirji (online trading) je v tujini že precej časa stalna praksa bolj aktivnih vlagateljev, k nam pa se je prenesla šele pred leti, ko so se nekatere borzne hiše odločile svojim strankam ponuditi tudi to vrsto storitev. Tako je Gorenjska borznoposredniška družba (GBD) že leta 2002 začela s trženjem storitev trgovanja prek interneta, kasneje pa so se ji pridružile še Ilirika z dvema trgovalnima platformama (Ilirka onNET in Ilirka onSVET), Poteza (Poteza.Net in Tradeport), lani je s precejšnjim oglaševalskim pompom začela delovati še trgovalna platforma Brokerjet, ki je nastala s pomočjo partnerstva z Banko Sparkasse in podjetjem Ecetra Central European e-Finance. Kot zadnji so konec lanskega leta oz. v začetku leta 2009 svojo storitev MP-eTRADING predstavili še pri borzni hiši Medvešek Pušnik. Slovenski vlagatelj ima tako na voljo štiri različne borzne hiše, ki ponujajo možnost online trgovanja na Ljubljanski borzi (Brokerjet za zdaj omogoča trgovanje le na tujih borzah) in prav tako štiri borzne hiše, ki to prek svojih partnerstev omogočajo tudi za trgovanje na večjih tujih borzah (MP BPH za zdaj tega še ne omogoča).

V čem je razlika? Gre predvsem za razliko v oddajanju naročil za nakup oziroma prodajo vrednostnih papirjev, saj stranka pri online trgovanju vsa tovrstna naročila vnese preko spleta in ne kako drugače (obisk v poslovalnici, telefonski klic). Zato, ker s tem praviloma ne obremenjuje zaposlenih v borznih hišah, ji le-ta zaračuna nižji znesek za provizije. Praviloma klasične borzne provizije že vsebujejo “ceno” svetovanja, saj pri osebnem stiku finančni svetovalci stranki dostikrat pomagajo z nasveti, zakaj izbrati kakšno izmed naložb, kako urediti, da bo nakup čim cenejši in podobno, medtem ko ta komponenta pri online oddajanju naročil odpade, kar se nekatere borzne hiše precej striktno držijo. Online trgovanje je torej storitev, ki je v prvi vrsti predvsem cenovno zelo konkurenčna, hkrati pa omogoča precej bolj enostaven postopek oddajanja naročil in izvršitve poslov. Običajen obisk v poslovalnici ne samo, da stranki vzame precej časa, pač pa zaradi določene mere birokracije tudi ne omogoča najbolj ažurnega trgovanja, saj finančni svetovalec, ki sprejme naročila in svetuje stranki, hkrati ne vnaša trgovalnega naročila v trgovalno platformo borze, pač pa tovrstno naročilo potuje najprej do borznega posrednika na sedežu družbe, ki nato, seveda v odvisnosti od njegove trenutne zasedenosti, naročilo vnese v trgovalni sistem. Malenkost bolj ažurno je oddajanje naročil po telefonu, kjer borzni posrednik običajno kar med pogovorom samim vnese naročilo in stranki sporoči pomembne informacije in ali je posel sklenjen. Vendar pozor, tudi borzni posredniki znajo biti precej zaposleni, tako da je lahko neumorno telefonarjenje osebnemu brokerju včasih misija nemogoče. Zato je bolj priročno in hitrejše ter bolj ažurno oddajanje naročil preko spleta, kjer je stranka praktično sama sebi borzni posrednik. Za takšno vrsto trgovanja je vsekakor potrebno neke vrste predznanje, ki pa se ga da v sodelovanju s finančnimi svetovalci oziroma borznimi hišami hitro pridobiti. Pomembno je predvsem poznavanje vrst naročil (tudi tistih posebnih, ki se uporabljajo na večjih tujih borzah), e-trgovanje pa vseeno priporočamo tistim, ki imajo za sabo že nekaj izkušenj, saj se morebitne napake (napačen vnos cene oz. količine vrednostnega papirja) pri online trgovanju kaj hitro zgodijo in ponavadi tudi precej drago plačajo.

Ugodnejše cene trgovanja pritegnejo. Glede na to, da oddajanje naročil prek interneta razbremeni zaposlene na borznih hišah, so nekatere pripravljene strankam odstotkovno precej znižati stroške posredovanja na borzah. Tako lahko na primer pri Medvešek Pušnik BPH trgujete brez minimalne provizije, posredniška provizija pa lahko doseže tudi samo 0,25 % od vrednosti posla. Seveda imamo pri tem v mislih njihov nadstandardni paket imenovan Ekstra bonus paket, ki je namenjen tistim, ki trgujejo na dnevni ravni in ki opravijo za vsaj 10.000 evrov poslov na mesec. Za tovsten paket je treba odšteti mesečno 25 evrov, v to pa so vštete vse provizije za posle do 10.000 evrov, priklop ter odprtje in vodenje trgovalnega računa. Za posle, ki mesečno presegajo prej omenjenih evrskih deset tisočakov, pa je nadaljna provizija med 0,49% in 0,39%, odvisno kako stalna oziroma aktivna stranka ste bili v zadnjem letu. Za tiste, ki ne trgujejo tako pogosto, pa letno še vedno presežejo posle v vrednosti 10.000 evrov, pa je pri MP BPH idealen Bonus paket, kjer za 55 evrov letno stranka dobi vse provizije v višini 0,55%. Če to sedaj primerjamo z njihovo običajno provizijo, ki znaša 0,9% vidimo, da je lahko prihranek pri vsakih 10.000 evrov vrednih poslov natanko 35 evrov. Vsaka izmed borznih hiš ima svoj sistem zaračunavanja stroškov. Tako Ilirika na primer v nasprotju s prej omenjeno MP BPH ne zaračunava naročnine za spletni paket, niti priklopa oz. odklopa, imajo pa minimalno provizijo za posamezen posel, ki znaša 2 EUR. Njihov odstotek posredniške provizije pri online oddaji naročil je takšen kot pri osnovnem paketu prej omenjenih, torej 0,55%. V primeru, da je poslov znotraj trgovalnega dne več, pa so pripravljeni še nekoliko spustiti ta odstotek in sicer do 0,35%. Novi stranki zaračunajo odprtje in vodenje računa po ceniku KDD. Tudi Gorenjska borznoposredniška družba ima osnovno provizijo za oddajanje naročil prek spleta postavljeno pri 0,55% in jo ustrezno glede na velikost zneska znižujejo do 0,45%. Pri paketu Spletni FIN, ki nudi dodatno analitično podporo v obliki analiz, koledarjev, finančnih novic in ostalega, pa zaračunejo nekaj desetink odstotka višjo provizijo. Pri GBD-ju je treba omeniti, da prav tako poznajo dva ralična trgovalna paketa in sicer osnovnega in nadstandardnega. Slednji poleg vseh osnovnih funkcij nudi še poglobljeno tehnično in temeljno analizo, arhivske in statistične informacije in možnost upravljanja več računov, na primer za družinske člane. Za tak nadstandardni paket je treba odšteti 29 evrov mesečno, provizije pa so nespremenjene glede na osnovni paket. Omenimo še četrtega ponudnika online trgovanja, kjer je mogoče kupovati delnice na Ljubljanski borzi, Poteza.Net. Njihove provizije so identične tistim, ki jih zaračunavajo strankam, ki naročila oddajajo na običajen način, torej v poslovalnicah ali po telefonu in je enaka tisti, ki jo obe strani določita ob sklenitvi pogodbenega razmerja. Na njihovi spletni strani lahko ugotovimo, da je minimalna provizija 12 EUR, nato pa se začnejo provizije pri 1,50% za nižje zneske in padajo do 0,5% za posle v vrednosti  nad 80.000 (znotraj dneva).

Dodatne storitve.  Pri ponudnikih pa smo poleg cenovne komponente preverili še samo uporabnost trgovalne platforme oziroma dodatne ugodnosti, ki jih hiša nudi svojim strankam. Že po izgledu in funkcionalnosti je kmalu jasno, da je hiši Medvešek Pušnik in GBD-ju spletno aplikacijo postavljala ista družba, saj so strani s statistiko, tečajnico, portfeljem, aktivnimi naročili in ostalim zelo podobni. Pohvalne so prav gotovo povezave na sami kodi vrednostnega papirja, saj takšen klik takoj ponudi več možnosti od nakupa/prodaje, do gibanja tečaja, globine trga in naročil. Priročno in enostavno dostopno. Morda to moti pri aplikaciji Ilirike, vendar so vse bistvene informacije na zaslonu, ostalo pa se da najti z nekaj kliki po ekranu.  Morda je na prvi pogled še najbolj enostavna aplikacija Poteze.net, ki na spletni strani omogoča strogo trgovalne informacije, več pa nato nudi v Navigatorju, neke vrste analitični podstrani, kjer je na voljo veliko infomacij, ki pridejo prav pri samem odločanju o naložbah. Podobno so svojo storitev razširili pri MP BPH, saj poleg e-Tradinga nudijo še storitev  e-Vpogled, kjer si je možno podrobno ogledati portfelj, pa izdane Vroče delnice, podrobne kazalnike delnic, ki jih spremlja hiša in še mnogo tega. Tudi GBD Online ima precejšnje zaledje v analitični podpori na spletu. Kazalniki se dnevno osvežujejo glede na zadnjo vrednost tečaja in so pomembna dodana vrednost pri odločanju o nakupu. Morda nekoliko razočara klik na kategorijo analize delnic, kjer nas pošljejo na spletne strani Ljubljanske borze. Informacije so tam resda precej podrobne in ažurne, a borzna hiša bi si vendarle lahko privoščila svojo analitično podporo. Podrobnih analiz ni mogoče najti niti pri Iliriki onNET. V tem detajlu je morda najbolj zanimivo to, da najbolj podrobne analize za slovenske delnice ponuja Brokerjet, ki pa ironično trgovanja s slovenskimi delnicami, kot že rečeno, še ne nudi.

Kaj pa tujina?  Precej vlagateljev je že ugotovilo, da Ljubljanska borza ne nudi veliko možnosti pri vlaganju na kapitalske trge. Število “pravih” delnic je majhno, likvidnost skromna, pa tudi trgovalnih opcij ni veliko. Nekomu, ki že vrsto let vlaga svoje prihranke v finančne instrumente širom po svetovnih borzah, je omejenost Ljubljanske borze velik problem. Ne da se trgovati z opcijami, certifikati, terminskimi pogodbami, “shortanje” ni mogoče, prav tako skromna pa je tudi vrsta naročil, saj poznamo samo limitirana in tržna. Vse zgoraj našteto pa manjka in prav to je razlog, da se veliko pravih borznih špekulantov loteva trgovanja v tujini.Za tovrstno trgovanje pa so potrebne tudi precej zahtevnejše trgovalne platforme, ki so namenjene predvsem tistim, ki imajo napredno znanje tako glede vseh finančnih instrumentov in pa da so vešči rokovanja z nekoliko zapletenejšimi programskimi orodji, saj je ponavadi količina informacij na ekranu ogromna. Da ne pride do nepotrebnih napak, je priporočljivo za obvladanje take trgovalne platforme obiskati tudi kakšen tovrsten seminar. Za svoje stranke jih v zadnjem času precej na veliko pripravlja družba Brokerjet, ki pri nas nudi možnost internetnega trgovanja, vendar samo s finančnimi produkti, ki kotirajo na tujih trgih, Ljubljansko borzo pa šele nameravajo uvrstiti med svoje storitve. Dodajmo da Brokerjet omogoča prek spleta tudi nakup točk slovenskih vzajemnih skladov. (in to po nižji proviziji od običajne, ki jo zahteva DZU). Osebna identifikacija je potrebna le prvič, potem pa lahko vlagatelj kupuje vse naše sklade zgolj s podpisom na pristopno izjavo poslano po pošti. Primerjava stroškov provizij za nakupe v tujini je pravzaprav nemogoča, saj so provizije odvisne predvsem od borze kjer se trguje in tujih partnerjev pri katerih imajo naše borznoposredniške hiše sklenjene pogodbe za posredovanje v tujini. Načeloma si tuji posredniki vzamejo tam do 0,25% k tem pa je treba prišteti še kopico drugih stroškov od nakazil, pa do eventuelnih tečajnih razlik in podobno. Sogovorniki pravijo, da so provizije preko spletnega trgovanja od klasičnega za tujino nižje za kako desetinko odstotko, vlagatelji pa naj se ne bi odločali za nakupe prek spleta zaradi razlik v provizijah, pač pa zaradi osebnega pristopa, kjer je lahko vsak sam svoj borzni posrednik. Dodajmo, da pri nas ponujajo možnost online trgovanja na tujih trgih štiri borzne družbe. Poteza s platformo Tradeport, Ilirika z Ilirika onSVET, GBD s storitvijo E*Trade in pa zgoraj omenjeni Brokerjet. Za prodobnejšo predstavitev bi verjetno potrebovali svojo publikacijo, saj je trgovanje s finančnimi instrumenti na tujih borzah res precej obsežna kategorija. Tako je možno hkrati imeti na zaslonu valutne križe, trgovanje na Forexu z vsemi pomembnejšimi valutnimi tečaji, omogočeno je seveda trgovanje z delnicami na različnih svetovnih borzah, trgovanje s CFD-ji (pogodbe z razliko), opcijami in ostalimi dobrotami za vlagatelje-špekulante.

Kako izbrati pravega?  Povprečni slovenski vlagatelj svoje prihranke namenja izključno v delnice slovenskih “blue chipov” in v vzajemne sklade slovenskih družb. Taki vlagatelji tudi ne sodijo med aktivnejše vlagatelje in nimajo veliko izkušenj. Če ste se našli v tem vzorcu, potem vam še naprej svetujemo, da vsak nakup analizirate s pomočjo finančnih strokovnjakov, ki jih ponujajo borzne hiše, naročila pa oddajate osebno ali po telefonu. V primeru, da vam trgovanje na kapitalskih trgih predstavlja resen izziv in ste pripravljeni za to tudi kaj narediti v smeri izobraževanja, pa ste na pravi poti, da se lotite trgovanje prek interneta, morda za začetek z manjšimi zneski in z delnicami slovenskih podjetij. Svetujemo, da pri vseh štirih ponudnikih preverite demonstracijsko različico in ugotovite, katera trgovalna platforma vam najbolj ustreza in ali so informacije dovolj dobre, da vam bodo v pomoč znotraj trgovalnega dne. Nekaj teže pri odločitvi mora imeti tudi višina provizije, ki bo za določen znesek trgovanja najbolj ugodna. V tabeli primerjamo provizije ponudnikov pri različnih zneskih. Precej težja zna biti odločitev za trgovalne platforme, ki omogočajo trgovanje v tujini. Vsaka izmed aplikacij ima svoje posebnosti in vsaka omogoča mnoge prilagoditve glede na način in vrste trgovanja. Glede na to, da v tujini pravi trgovci (traderji) služijo na majhnih skokih ali padcih tečajev, so opomniki, kreiranje skupin in večih računov nujna komponenta. Kategorij je preveč, da bi jih na tem mestu omenjali, vsaka platforma pa temelji na podobnih, ki so se uveljavile med največjimi borznimi hišami po svetu.

Posredniška provizija za ameriške trge se računa glede na število lotov, ki jih stranka kupi. Tako bi na primer za delnico ki kotira pod petimi dolarji za provizijo (celotna vrednost posla 5.000 USD) odšteli 40 USD, medtem ko bi za delnico ki kotira pri 500 USD odšteli le minimalno provizijo, to je 15 USD. Načeloma pa so provizije prek elektronskih platform za tujino nižje kot za slovenski trg.

Jure Hartman, predsednik uprave brokerjet Sparkasse d.d.

Menim, da je kriza naredila svoje. Zaradi dogajanja na kapitalskih trgih v prejšnjem in letošnjem letu se je veliko investitorjev in trgovcev (traderjev) kar nekoliko skrilo v ozadje, sedaj pa počasi ponovno prihajajo na plan. Veliko je tudi takšnih ljudi, ki ne zaupajo internetnemu poslovanju, zaradi varnosti. Pri brokerjetu uporabljamo RSA Token sistem, ki daje uporabniku veliko fleksibilnost in varnost. Naj povem še to, da je spletno trgovanje učinkovitejše, veliko cenejše, enostavnejše in fleksibilnejše od običajnega klasičnega borznega posredovanja!

Vir:Kapital.si

(Zapri)

Sprejetje načrta je velika zmaga za novega predsednika ZDA, saj je na začetku načrt bil zavrnjen s strani republikancev. Predsednik Obama trdi, da bi brez takšne pomoči ZDA pretila gospodarska katastrofa, še posebej, če vemo, da je od začetka krize bilo izgubljenih že več kot milijon delovnih mest, navajajo svetovni mediji. Število zahtevkov brezposelnih za finančno pomoč je ponovno naraslo v mesecu januarju. Pozitivno presenečenje je bila maloprodaja, ki je narasla v januarju letos. Danes se začenja srečanje skupine G7 v Rimu, za katerega pa trgovci pričakujejo, da ne bo postregel z bistvenimi novitetami glede ukrepov na deviznem trgu, trdijo mediji.

V evro območju je industrijska proizvodnja padla za rekordnih 12 % na letni osnovi, kar je velik razlog za možno nižanje ključne obrestne mere s strani ECB naslednji mesec. V zadnjih tednih je bilo mnogo pozivov za ustanovitev ‘slabih bank’, na katere bi se prenesla t. i. kontaminirana sredstva iz bančnih bilanc. Banka, ki o tem razmišlja, je Commerze Bank. Ena izmed možnosti, ki se navaja, je, da bi Commerze Bank svoja slaba posojila združila s tistimi od Hypo Real Estate in bi ustanovili skupno slabo banko. Češko predsedstvo EU je obtožilo države članice evro območja, da kršijo pravila s tem, ko hočejo zaščititi svoja gospodarstva individualno, medtem ko se celotna EU trudi skupno nastopiti proti recesiji. Češki predsednik vlade Mirek Topolanek je obtožil francoskega predsednika po tem, ko se je slednji odločil dati pomoč avtomobilski industriji v Franciji v višini 6 milijard evrov. Evropska komisija je dejala, da bi lahko takšne odločitve pripeljale do zakonskih zapletov v EU, zato so zahtevali dodatna pojasnila s strani francoske vlade.

Na japonskem so veleprodajne cene padle v januarju, kar je prvi padec v zadnjih petih letih. Japonska, ki je drugo največje gospodarstvo na svetu, je tako korak bližje ponovni deflaciji, ob tem, da je že padla globoko v recesijo. Nevarnost pred deflacijo je velika, saj je padla domača potrošnja, ob njej pa še izvoz in število zaposlenih.

Britanski funt je popustil proti vsem večjim valutam, potem ko je BoE izjavila, da so pripravljeni na nadaljnja nižanja ključne obrestne mere ter na druge pristope za reševanje krize. Četrtletno inflacijsko poročilo je pokazalo, da so napovedi za gospodarsko rast in inflacijo revidirane navzdol, kar je povzročilo popuščanje britanske valute. Inflacija naj bi v naslednjih treh letih znašala pod 2 % v VB. Ob tem pa je trg nepremičnin in delovne sile še vedno v zelo slabem položaju.

vir : RevijaKapital.si
(Zapri)

Čeprav v Gazpromu po srečanju s predsednikom slovenske vlade in ministrom za gospodarstvo niso skrivali razočaranja nad domnevno premaj hno politično voljo za nadaljevanje pogovorov o gradnji plinovoda, ki bi nahajališča plina v Rusiji prek Bol garije, Srbije, Madžarske, Grčije, Avstrije in tudi Slovenije povezoval z Italijo, sta slovenska in ruska stran po naših informacijah v zadnjih dneh vendarle zbližali stališča. Po neura dnih informacijah naj bi namreč Slovenija načelno pristala, da bo plinovod gradilo in upravljalo podjetje, ki bo v solastništvu slovenskih energetskih družb in Gazproma. Gre za enega izmed temeljnih pogojev, ki ga je slovenski strani postavil ruski energetski velikan. Gazprom bo namreč podjetja skupaj z lokalnimi partnerji ustanavljal v vseh državah, ki ležijo na trasi morebitnega plinovoda, s čimer bo posledično obvladoval tudi dostop do dobavljenega plina.

Kot smo že poročali, so na ministrstvu za gospodarstvo še pred mesecem dni vztrajali pri stališču, da ustanovitev skupnega podjetja ni nujna za sodelovanje pri gradnji plino voda. Ali in zakaj je Slovenija spremenila svoje stališče, nam včeraj ni uspelo izvedeti. Na ministrstvu so nam tako na konkretno vprašanje od govorili le, da »bodo pogovorili z Rusi potekali šele jutri«.

Kljub temu naj bi slovenska stran še vedno vztrajala pri večinskem, 51-odstotnem lastništvu bodočega podjetja, pri čemer bi bila v kvoti slovenskih lastnikov le Petrol in Geoplin, ne pa tudi kranjsko podjetje Comita, sicer pomemben Gazpromov dobaviteljev komunikacijske opreme za plinovode, ki ga zastopa poslovnež Aljoša Ivančič. Prav tako je slovenska stran pripravljena plinovod graditi le v okviru obstoječega domačega omrežja, a brez odgovora ostaja vprašanje, ali je pri zmogljivostih, ki jih želi Gazprom (okrog deset milijard ku bičnih metrov plina), to sploh teh nično možno.

Za zdaj ni znano, ali je v zameno pripravljena ruski strani po gojno ugoditi pri dveh preostalih po gojih – omejitvi odprtega dostopa do plina v ceveh plinovoda, ki ga zah tevajo pravila Evropske unije (EU), in nespremenjenemu davčnemu polo žaju skupnega podjetja v obdobju petnajstih let po ustanovitvi. Naši viri sicer zatrjujejo, da bosta navedena pogoja relativno lahko rešljiva, če bo sta obe strani našli skupni jezik pri ostalih vprašanjih. Vse kaže, da se bodo torej pogajanja z Rusijo z nekaterimi izjemami na daljevala na točki, kjer jih je lani jeseni »pustila« prejšnja vlada, natančneje minister za gospodarstvo Andrej Vizjak.

 Njegov naslednik Matej Lahovnik namreč tudi mesec dni po Millerjevem obisku še vedno ni predlagal novih izhodišč za pogajanja, ki jih je še v začetku januarja želel korenito spremeniti. Ali to pomeni, da je vlada kljub drugačnim napovedim po no vem z Rusijo pripravljena podpisati tudi zavezujoči sporazum, bo zelo verjetno znano že v naslednjih dneh.

Vir: RevijaKapital.si
(Zapri)

ako nekako bi lahko opisali borzno dogajanje zadnjih dveh tednov. Na žalost vlagateljev pa tudi vsaka rast kaj kmalu izgubi zagon. MARKO ŠTINGL, upravljavec premoženja, Probanka

Nihanja tečajev so zadnje leto ogromna, tudi v dnevnem merilu. Tako ni nič nenavadnega, če se vrednost vlagateljevega portfelja dnevno poveča za nekaj odstotkov, ali pa za toliko tudi zmanjša.

A lastnikom delnic zadnja dva tedna nista prinesla dobrih novic. Skoki tečajev, ki smo jim bili priča v decembru, so se že v začetku januarja zaključili. Od takrat pa do danes pa so tečaji svetovnih indeksov ponovno izgubili dobro desetino. Če pregledamo le dogajanje zadnjih dveh tednov, slika ni precej drugačna. Dvotedenski donos ameriškega Dow Jonesa je do 12. februarja znašal -7,5 % . Nekoliko bolje so se odrezali evropski indeksi, ki so v povprečju izgubili po 3 % vrednosti. Ameriški indeksi torej krepko (negativno) izstopajo, a ob tem ne smemo pozabiti, da se je ob tem dolar okrepil za dobre 3 %. Razmeroma zadovoljni so lahko le slovenski vlagatelji. Slovenska borza je ena izmed redkih, ki se je v omenjenem obdobju obdržala nad gladino, pa čeprav le za poldrugi odstotek. A glede na zamik, s katerim slovenska borza reagira na svetovne dogodke, to niti ni tako nenavadno. Ob tem pa ne pozabimo gospodarskih gibanj po svetu. Delniški trgi so bolj kot kadarkoli odvisni od dobrih, a v teh časih vse bolj tudi od slabih novic. Pa si ob tem poglejmo, katere novice so ob tem najbolj vzpodbujale prodajalce in kupce.

Ameriški paket pomoči. Na oboje je zagotovo vplival ameriški paket pomoči, vreden 700 milijard dolarjev, ki je delniške trge razburkal že v minulem letu. Polovica je bila že porabljena, večinoma za odkupovanje bančnih deležev. Ob tem so glasne kritike o nepreglednosti porabe teh sredstev, prav tako pa banke tudi niso natančno razkrile, kam je ta denar odšel. Glasne so špekulacije, po katerih je bil za zagon kreditiranja namenjen le manjši del teh sredstev, večina sredstev pa je obtičala v predalih. V pravem trenutku naj bi prejemnice pomoči denar uporabile za poceni nakupe in prevzeme konkurence. Paket pomoči je vsekakor zajeten, vendar ob tem demokrati ohranjajo veliko treznejše glave kot njihovi predhodniki. Zavedajo se, da le z dodatnim denarjem ne bodo mogli nemudoma pogasiti požara. Opozorili so na dejstvo, ki ga je marsikateri priznani ekonomist že izrekel: kriza ni nastala čez noč, niti v mesecu ali letu, zato težave tudi ne bodo minile čez noč. Zagotovo pa je kakršnakoli reakcija veliko boljša kot nikakršna. S tem seveda mislimo na gospodarstva, ki so nam veliko bolj domača. Pa s tem ne mislimo na vladne debate v hrvaški vladi, kjer je neukrepanje še (vsaj približno) razumljivo, saj so letos pred njimi volitve. Naša vlada tega razloga zagotovo nima.

Alarm, a ukrepov ni. Medtem ko so zadnji kazalci za Slovenijo pravzaprav alarmantni, ukrepov še kar nismo dočakali. Rešitve, ki smo jim bili priča do sedaj, bi lahko prej poimenovali kozmetične popravke. Prihranek nekaj tisoč evrov se zagotovo ne mora kosati z milijonskimi rezi, ki bi bili potrebni v državnem proračunu. Konec januarja je ministrstvo za finance s prodajo državne obveznice sicer pridobilo milijardo evrov za normalizacijo bančnega trga. S tem se je država bolj vključila v dogajanje, saj naj bi vsaj dobro stoječa podjetja končno prišla do svežih virov. Drugi izmed ukrepov je Zakon o subvencioniranju polnega delovnega časa. Lahko bi rekel, da je zakon uspel, čeprav se pojavlja kar precej polemik o tem, kdo ima v končni fazi največ koristi. A poudariti velja, da tiste prave ukrepe šele pričakujemo. Mednje bi lahko šteli predvsem zmanjšanje javne porabe ter vzpodbujanje investicij in izobraževanja delovne sile. Kriza zagotovo ne bo minila čez noč, vendar bi lahko iz nje izšli najmočnejši le tako, da se pripravimo na prihodnost. Ob tem se država ne bi smela bati preseči proračunskega primanjkljaja, višjega od 3 %. Vzorovali bi se lahko po Nemčiji, ki se ne boji primanjkljaja in razmišlja celo o podvojitvi dolga, s svežim denarjem pa bi financirali reševanje krize. Ker lahko vzroke za padec gospodarske aktivnosti v Sloveniji med drugim iščemo tudi v ogromnem zmanjšanju povpraševanja po naših izvoznih proizvodih, bi takšni ukrepi v naši najpomembnejši trgovinski partnerici zagotovo pozitivno vplivali tudi na nas. Mogoče še bolj kot lastni ukrepi, ki jih že tako dolgo pričakujemo.

Na področju obrestnih mer lahko ugotovimo, da je Ameriki zmanjkalo manevrskega prostora. Ob praktično ničelnih obrestnih merah bodo najverjetneje naslednji ukrepi odkupi nelikvidnih naložb iz bančnih portfeljev, kar je vsaj napol uradno že napovedano. Evropska centralna banka se oklepa obrestne mere pri dveh odstotkih ter si s tem pušča še nekaj manevrskega prostora za prihodnost. Na zadnjem zasedanju je ostala obrestna mera nespremenjena, vendar so spremembe možne na naslednjem zasedanju marca. Ob tem temeljna obrestna mera na Japonskem znaša 0,1 %, v Švici pa 0,25 %. Na rekordno nizki ravni je tudi referenčna obrestna mera v Veliki Britaniji, ki je z 1 % dosegla najnižjo zgodovinsko vrednost. Pa poglejmo še vrednosti plemenitih kovin in surovin. Zlato in srebro sta v zadnjih dveh tednih pridobila približno 10 % vrednosti. Nafta pa je zaradi povečanja zalog ponovno pričela izgubljati, trenutno pa se njena vrednost giblje okoli 34 $ za sodček. Na njeno vrednost bo zagotovo vplivalo napovedano zmanjšanje črpanja, ki naj bi ga OPEC potrdil na naslednjem srečanju, po drugi strani pa so se zaloge precej povečale, saj se je ob ohlajanju gospodarstev po svetu povpraševanje po črnem zlatu precej zmanjšalo.

Ni še konec! Če bi celotno dogajanje na gospodarskih in borznih trgih strnili, lahko ugotovimo le naslednje: krize še nekaj časa ne bo konec, vsem ukrepov navkljub pa je očitno, da najnižje točke krize še nismo videli. Vlagatelji, ki ob tem ne morejo ohranjati mirnih živcev, naj se rizičnim naložbam raje izogibajo, še posebej v času, ko so obresti na depozite rekordni visoke. Vlagatelji, ki pa so pripravljeni sprejeti večja tveganja, pa bodo morali pozorno spremljati novice. Res da vsaka publikacija opozarja, da pretekli donosi niso garancija za donose v prihodnosti. A nekaj se iz zgodovine le lahko naučimo: v času največje krize bodo vlagatelji lahko kupovali vrednostne papirje ugodno kot že dolgo ne. Zadeti to točko preloma pa je že večja umetnost. Pa veliko sreče!

(Zapri)

Pri investiranju v delniške trge vsi strokovnjaki poudarjajo pomen dolgoročnosti. Koliko je ta res pomembna? BARBARA ŠPACAPAN OLENŠEK

Pomembnost dolgoročnosti. Da je dolgoročnost pri vlaganju v delniške trge res pomembna, dokazujejo podatki, da so vlagatelji, ki so svoje prihranke vložili v delniške trge pred enim ali dvema letoma, precej izgubili, medtem ko so vlagatelji, ki na delniških trgih vztrajajo že nekaj let, od svojega vložka izgubili precej manj, morda pa celo pridobili. Gre namreč za enostavno pravilo, da dolgoročnost pri vlaganju izniči oz. zmanjša kratkoročne nihaje delnic, ki pa so lahko navzgor ali navzdol. Nekajmesečna naložba v delnice nas lahko tako spravi v pošteno slabo voljo, ampak če bi vztrajali nekaj let, pa se lahko scenarij povsem obrne. Zato tudi vsi upravljavci vzajemnih skladov priporočajo, da vlagatelji vlagajo na daljši rok, saj se le na tak način lahko izognejo kratkoročnim popravkom navzdol. Žal so nas ogromni padci delnic po vsem svetu (vključno z domačimi) postavili ponovno na nivoje cen delnic izpred nekaj let, v Sloveniji celo na nivoje v času pivovarske vojne. Zaradi tega dejstva se prične marsikateri vlagatelj spraševati, ali je vlaganje v delnice sploh smiselno in kaj to na dolgi rok prinese? Žal statistika ni vzpodbudna, vzpodbudno pa je to, da statistika še ne pomeni, da se bo to zgodilo tudi nam. Z malo sreče in previdnosti lahko premagamo povprečje in tako poskrbimo za boljše rezultate našega naložbenja.

In kaj pravi statistika? Pri vlaganju v delniške trge je potrebno upoštevati več vidikov. Najprej so tu stroški, torej preveliko aktivno menjavanje pozicij v različne naložbe ni primerno s stroškovnega vidika. Potrebno je upoštevati tudi davčni vidik, ki po slovenski davčni zakonodaji spodbuja dolgoročnost vlaganja, saj se vsakih 5 let lastništva davčna stopnja zmanjša za 5 % (v absolutnem znesku). Torej že drugi razlog za dolgoročnost vlaganja. Ampak, žal nas lahko prevelika pasivnost tudi drago stane. Zato je potrebno slediti cilju dolgoročnosti, a ob nenehnem spremljanju delniških trgov, ki pa so – kot smo to lahko izkusili na še vedno trajajoči krizi - zelo povezani z ostalimi vejami gospodarstev. Nadalje je potrebno upoštevati inflacijo, ki seveda znižuje realni donos (tako kot pri vseh drugih oblikah naložb) ter pri vlaganju na tujih trgih tudi valutne tečaje. Odkar imamo evro smo lahko Slovenci na lastni koži občutili, kaj je pomenilo veliko upadanje vrednosti dolarja za naše naložbe na čezoceanskem trgu.

Podatki iz tujine kažejo, da zelo dolgoletno povprečje delniških trgov ni čisto nič vzpodbudno. Vlaganje v ameriški delniški trg, če merimo skozi gibanje najbolj znanega delniškega indeksa na svetu – Dow Jones je pokazalo, da je povprečna realna letna stopnja rasti indeksa od leta 1915 do 2008 znašala le borih 1,4 %, torej je bila nominalna stopnja rasti le odtenek boljša od inflacije. Vrednost indeksa v letu 2008, prilagojena inflaciji, je čisto enaka vrednosti indeksa iz leta 1996, kar pomeni, da se realno naložba v Dow Jones od leta 1996 do 2008 ni niti povečala niti zmanjšala. Še bolj absurden je podatek, da če je nekdo vložil v Dow Jones leta 1965, je do leta 1981 ob upoštevanju inflacije izgubil več kot dve tretjini vrednosti svoje naložbe. Žal nas takšni podatki odvrnejo od dolgoročnega vlaganja, vendar kot že povedano – to so statistični podatki, z vmesnimi akcijami pa lahko to statistiko zase nekoliko popravimo. Poglejmo še nekaj statistike: slovenski borzni indeks SBI20 se je od leta 1993 povečal za 451 %, kar do leta 2009 predstavlja nekaj več kot 11 % povprečno letno stopnjo rasti.

Inflacija in realnost. Vse lepo in prav, če ne bi bilo potrebno upoštevati inflacije, za katero pa vemo, da je bila pred leti še vedno precej visoka. Stopnja inflacije v obdobju od začetka januarja 1993 do konca decembra 2008 je namreč v Sloveniji znašala kar 239,8 %. Če torej slovenski borzni indeks deflacioniramo, to pomeni, da je bila povprečna letna realna stopnja rasti slovenskega delniškega trga od leta 1993 do letos le dobre 3 %. Žal tudi drugi delniški trgi po svetu izkazujejo nizke povprečne letne nominalne stopnje rasti. Če ne upoštevamo inflacije v posameznih državah, kot tudi ne sprememb valutnih tečajev, je nemški borzni indeks Dax od leta 1959 do konca 2008 v povprečju letno pridobil približno 5,4 % (nominalna rast), angleški FTSE od leta 1984 5,5 %, kitajski Hang Seng od leta 1964 10,8 % (vemo, da je tam še sedaj višja inflacija) ter japonski indeks Nikkei od leta 1971 le borih 3,2 % letno. Te letne nominalne rasti seveda izgledajo precej nevzpodbudne, sploh za nas Slovence, ki smo še iz preteklih let vajeni več desetodstotnih rasti delnic letno. Ampak dogodki zadnjih dveh let so nas izučili, da je res potrebno vlagati dolgoročno, pa tudi na ta način aktivno spremljati naše delniške naložbe (sami ali pa s pomočjo finančnega strokovnjaka), saj se nam lahko v nasprotnem primeru kaj hitro zgodi, da so obrestne mere na depozitih in podobnih varnejših naložbah višje, pa še spanec je pri tem seveda bolj miren.

(Zapri)

Po Zakonu o dohodnini se za kapital štejejo nepremičnine, vrednostni papirji in deleži v gospodarskih družbah in investicijski kuponi. O doseženih kapiotzalskih dobičkih morajo fizične osebe poročati do konca meseca februarja. SONJA OMERZA , EVELINA BRAČIČ

28. februar. ZDoh-2 zavezuje rezidenta RS (dalje rezident) k plačilu dohodnine od vseh dohodkov, ki jih doseže z odsvojitvijo kapitala in imajo svoj vir v Sloveniji, kot tudi od vseh dohodkov, ki jih doseže z odsvojitvijo kapitala izven Slovenije. Nerezident RS (dalje nerezident) je zavezan za plačilo dohodnine samo od dohodkov, ki jih doseže z odsvojitvijo kapitala in imajo svoj vir v Sloveniji. V kolikor je davčni zavezanec rezident v preteklem letu, tj 2008 odsvojil vrednostne papirje, druge deleže in investicijske kupone, mora vložiti napoved za odmero dohodnine do 28. februarja 2009. V primeru odsvojitve nepremičnine pa je rok za oddajo napovedi petnajst dni od odsvojitve. Slednji rok velja tudi za nerezidente, ki so odsvojili nepremičnine ali vrednostne papirje in druge deleže ter investicijske kupone. V primeru, kadar nerezident napove vse odsvojitve nepremičnin ali vrednostnih papirjev in drugih deležev ter investicijskih kuponov v preteklem letu, lahko vloži napoved do 28. februarja tekočega leta za preteklo leto v kateri lahko uveljavlja zmanjšanje pozitivne davčne osnove od dobička iz kapitala za izgubo doseženo z odsvojitvijo nepremičnin ali vrednostnih papirjev in drugih deležev ter investicijskih kuponov. Enako velja za rezidenta, ki je med letom napovedal kapitalski dobiček iz odsvojitve nepremičnine pa je pri odsvojitvi druge nepremičnine ali vrednostnih papirjev in drugih deležev in investicijskih kuponov realiziral izgubo.

Nepremičnine. Vse nepremičnine odsvojene v letu 2008 ter pridobljene po 1.1.2002 se obdavčujejo. Za odsvojitev nepremičnine se šteje vsaka odsvojitev, kot je zlasti prodaja, dajanje v dar ter zamenjava nepremičnine. V primeru odsvojitve nepremičnine je tako zavezanec kot prodajalec zavezan k plačilu davka na promet nepremičnin skladno z določbami Zakona o davku na promet nepremičnin (dalje ZDPN-2), ter hkrati tudi plačilu dohodnine od dobička iz kapitala po določbah ZDoh-2. ZDPN-2 opredeljuje promet nepremičnin kot vsak odplačni prenos lastninske pravice na nepremičnini. Zavezanec za davek je sicer prodajalec nepremičnine, lahko pa kupec s pogodbo prevzame obveznost plačila davka na promet nepremičnin. Davek se odmeri po stopnji 2% od osnova za davek, ki je enaka prodajni ceni nepremičnine. Odplačni prenos nepremičnin ni predmet davka na promet nepremičnin, če je bil od njega že obračunan davek na dodano vrednost. Sam zakon tudi natančneje opredeljuje oprostitve plačila davka od prenosa nepremičnine od katerih velja izpostaviti:

prenos nepremičnin pri razdelitvi premoženja med zakonci in zunajzakonskimi partnerji ob prenehanju ali v času trajanja zakonske zveze oziroma zunajzakonske skupnosti ali registrirane istospolne partnerske zveze;

prenos nepremičnin pri razdelitvi premoženja – nepremičnin med družbenike ali delničarje v postopkih likvidacije družbe; prenos nepremičnin v okviru materialnih statusnih preoblikovanj, kot jih ureja zakon o gospodarskih družbah. V primeru odsvojitve nepremičnine, se bo zavezancu v skladu s 1. točko prvega odstavka 93. člena ZDoh-2 ugotavljal tudi dobiček iz kapitala. Poleg oprostitve plačila dohodnine od nepremičnin pridobljenih pred 1.1.2002, ZDoh-2 pod določenimi pogoji omogoča oprostitev plačila dohodnine tudi pri odsvojitvi t.i. »glavnega prebivališča«. V drugem odstavku 96. člena ZDoh-2 je določeno, da se dohodnine ne plača od dobička iz kapitala, doseženega pri odsvojitvi stanovanja ali stanovanjske hiše – ki ima največ dve stanovanji, s pripadajočim zemljiščem – v katerem je imel zavezanec prijavljeno stalno prebivališče in ga je imel v lasti ter je tam dejansko bival vsaj zadnja tri leta pred odsvojitvijo. Če so izpolnjeni vsi predpisani pogoji, je zavezanec upravičen do oprostitve pri plačilu dohodnine od dobička iz kapitala. Oprostitve ni mogoče uveljavljati, če je bila nepremičnina uporabljana za dejavnost ali oddajana v najem. ZDoh-2 nadalje predvideva oprostitev plačila dohodnine tudi pri:

prenosu nepremičnine v lasti preminule osebe na dediča, volilojemnika ali drugo osebo po predpisih o dedovanju; odsvojitvi nepremičnine po pogodbi o dosmrtnem preživljanju ali po darilni pogodbi za primer smrti ;prenosu nepremičnin iz naslova razlastitev, po predpisih, ki urejajo to področje. Dohodnine se ne plača od dobička iz kapitala, doseženega pri odsvojitvi nepremičnine po dvajsetih letih imetništva.

Kapitalski deleži. Finančni kapital predstavljajo: vrednostni papirji in deleži v gospodarskih družbah, zadrugah in drugih oblikah organiziranja ter investicijski kuponi. Pri tem se za vrednostne papirje ne štejejo dolžniški vrednostni papirji.

Za obdavčljivo odsvojitev kapitala se v skladu s 94. čl. ZDoh-2 šteje:

• prodaja kapitala
• dajanje kapitala v dar
• zamenjava kapitala (tudi v primeru združitev in delitev gospodarskih družb)
• unovčitev investicijskega kupona investicijskega sklada
• izplačilo sorazmernega dela likvidacijske mase v primeru likvidacije vzajemnega sklada
• izplačilo lastniškega deleža v primeru prenehanja gospodarske družbe, zadruge ali druge oblike organiziranja
• zmanjšanje deleža v okviru zmanjšanja lastniškega kapitala gospodarske družbe, zadruge ali druge oblike organiziranja
• drugi primeri izplačila lastniškega deleža, izplačanega v denarju ali v naravi

Nadalje 95. čl ZDoh-2 določa neobdavčljivo odsvojitev kapitala:

• prenos kapitala preminule osebe na dediča, volilojemnika ali osebo, ki ju nadomesti po predpisih o dedovanju, ali na drugo osebo, ki uveljavlja kakšno pravico iz zapuščine, zaradi smrti fizične osebe
• prenos kapitala posojilojemalcu ali zastavnemu upniku v primeru ustanovitve zastavne pravice na kapitalu in prenos nazaj posojilodajalcu oz. zastavitelju
• zamenjava vrednostnih papirjev z istovrstnimi papirji istega izdajatelja, pri kateri se ne spreminjajo razmerja med družbeniki in kapital izdajatelja ter ni denarnega toka
• zamenjava prednostnih delnic z navadnimi delnicami istega izdajatelja, če ni denarnega doplačila
• zmanjšanje deleža v okviru zmanjšanja osnovnega kapitala, ki je namenjeno kritju prenesene izgube oz. čiste izgube poslovnega leta ali prenosu zneskov v kapitalske rezerve oz. zmanjšanje kapitalskega deleža v osebni družbi zaradi izračunanega deleža družbenika pri izgubi osebne družbe, ki se odpiše od njegovega kapitalskega deleža oz. zmanjšanje vrednosti deleža, ki ga je vpisal član zadruge, ki je namenjeno kritju neporavnane izgube zadruge
• izplačilo deleža v dobičku družbeniku osebne družbe, ki se odpiše od njegovega kapitalskega deleža
• zamenjava delnic investicijske družbe, ki je nastala iz pooblaščene investicijske družbe, z investicijskimi kuponi vzajemnega sklada v postopku obveznega preoblikovanja investicijske družbe, nastale iz pooblaščene investicijske družbe, v vzajemni sklad, po predpisih, ki urejajo to področje
• prenos kapitala v postopkih prisilne izterjave obveznih dajatev v skladu z zakoni

Ob tem naj poudarimo, da zadevne napovedi ne vlagajo davčni zavezanci, ki so:

• odsvojili dolžniške vrednostne papirje
• odsvojili kapital (ki ni dolžniški vrednostni papir) po 20 letih imetništva
• dosegli dobiček ali izgubo pri prvi odsvojitvi delnic ali deležev v kapitalu, pridobljenih v procesu lastninskega preoblikovanja podjetij, v skladu s predpisi, ki urejajo lastninsko preoblikovanje podjetij. Za prvo odsvojitev velja tudi prva odsvojitev podedovanih delnic ali deležev v kapitalu, ki jih je zapustnik pridobil v procesu lastninskega preoblikovanja podjetij v skladu s predpisi, ki urejajo lastninsko preoblikovanje podjetij
• dosegli dobiček pri odsvojitvi investicijskih kuponov, ki jih je imetnik pridobil z zamenjavo delnic pooblaščene investicijske družbe, ali delnic investicijske družbe, ki je nastala iz pooblaščene investicijske družbe, v postopku obveznega preoblikovanja pooblaščene investicijske družbe ali investicijske družbe, ki je nastala iz pooblaščene investicijske družbe, v vzajemni sklad, ali v postopku obvezne oddelitve dela sredstev pooblaščene investicijske družbe v vzajemni sklad, in to v roku ter po predpisih, ki urejajo to področje, pod pogojem, da je zavezanec odsvojil investicijske kupone, ki jih je pridobil z zamenjavo delnic iz lastninskega preoblikovanja podjetij za te investicijske kupone.

Zavezanec je dolžan voditi evidenco zalog kapitala, in sicer mora zavezanec voditi evidenco zalog istovrstnega kapitala po metodi zaporednih cen (FIFO): če ima zavezanec istovrstne vrednostne papirje v gospodarjenju pri borznoposredniški družbi na podlagi pogodbe o gospodarjenju, lahko vodi ločeno evidenco istovrstnih vrednostnih papirjev.

POSTOPEK OBDAVČITVE.

Davčna osnova in davčna stopnja. Na kratko obnovimo »formulo« izračuna davčne osnove.

• Davčna osnova = vrednost kapitala ob odsvojitvi – vrednost kapitala ob pridobitvi
• vrednost kapitala ob odsvojitvi = v prodajni ali drugi pogodbi navedena vrednost ob odsvojitvi – normirani stroški, povezani z odsvojitvijo kapitala (v višini 1 odstotka od vrednosti kapitala ob odsvojitvi)
• vrednost kapitala ob pridobitvi = nabavna vrednost kapitala + stroški (normirani stroški v višini 1 odstotka od nabavne vrednosti kapitala, povezani s pridobitvijo kapitala, in znesek davka na dediščine in darila)

Dohodnina se izračuna in plača od davčne osnove po davčni stopnji 20 %. Za vsakih dopolnjenih pet let imetništva kapitala, se stopnja davka znižuje za 5 % (po petih letih imetništva je davčna stopnja 15 %, po desetih letih imetništva 10 %, po petnajstih letih imetništva 5 %).

Ugotovljena izguba. Če je razlika negativna (izguba), se za to izgubo zmanjša pozitivna davčna osnova (dobiček), dosežena pri odsvojitvi drugega obdavčljivega kapitala, a le v istem davčnem letu. Izjema je le neizkoriščeni del izgube od odsvojitve delnic ali deležev, ki jih je zavezanec pridobil pred pridobitvijo novih delnic ali deležev pri povečanju osnovnega kapitala iz sredstev družbe, ki zniža dobiček, ki ga je zavezanec dosegel pri odsvojitvi drugih vrst kapitala in se lahko prenaša v naslednja davčna leta.Vendar velja posebno pravilo, po katerem izguba, dosežena z odsvojitvijo vrednostnih papirjev, deležev in investicijskih kuponov ne zmanjšuje dobička iz kapitala, če zavezanec v 30 dneh pridobi vsebinsko istovrstni kapital, ali če odsvojeni kapital pridobi družinski član ali pravna oseba, v kateri ima davčni zavezanec, odsvojitelj 25 % lastniški delež.

Odlog ugotavljanja davčne obveznosti pri podaritvi kapitala zavezančevemu zakoncu ali otroku. ZDoh-2 davčnemu zavezancu dopušča, da uveljavlja odlog ugotavljanja davčne obveznosti, ko podari kapital svojemu zakoncu ali otroku. V tem primeru se davčna obveznost ne ugotavlja v času podaritve, temveč se davčna obveznost odloži do naslednje obdavčljive odsvojitve podarjenega kapitala, ki jo opravi zakonec ali otrok.Kljub zgoraj navedenemu dejstvu pa mora zavezanec priglasiti uveljavljanje odloga ugotavljanja davčne obveznosti pri odsvojitvi kapitala v 15 dneh od podaritve nepremičnine oz. do 28. februarja tekočega leta za podaritve vrednostnih papirjev ali deležev v gospodarskih družbah, zadrugah in drugih oblikah organiziranja v preteklem letu.

Obrazci za napoved. Kapitalski dobički se davčnemu organu napovejo z oddajo Napovedi za odmero dohodnine od dobička iz kapitala pri odsvojitvi nepremičnine ter Napovedi za odmero dohodnine od dobička od odsvojitve vrednostnih papirjev in drugih deležev ter investicijskih kuponov (obrazec in popisni listi, ki so sestavni del napovedi). Poleg slednje napovedi zavezanec izpolni tudi popisne liste, ki opredeljujejo vrsto kapitala, in sicer: popisni list vrednostnega papirja oz. investicijskega kupona, popisni list vrednostnega papirja, ki je v gospodarjenju pri borznoposredniški družbi na podlagi pogodbe o gospodarjenju in popisni list deleža v gospodarskih družbah, zadrugah in drugih oblikah organizacije.

Za razliko od preostalih napovedi se Napoved za odmero dohodnine od dobička iz kapitala pri odsvojitvi nepremičnine vloži pri davčnem uradu, kjer nepremičnina leži (osebno ali po pošti). Obrazce, popisne liste in tudi navodila za izpolnjevanje najdemo na DURSovi spletni strani.

Globa in odločba. Zakon o davčnem postopku določa globe za nespoštovanje Zakona o dohodnini, in sicer se z globo 200 EUR kaznuje posameznik, če ne vloži davčne napovedi. Dalje se z globo od 400 do 1.200 EUR se kaznuje posameznik, če v davčni napovedi navede neresnične ali nepravilne ali nepopolne podatke in s tem spravi davčni organ v zmoto.Davčni organ na podlagi napovedi izda odločbo o višini dohodnine od dobička iz kapitala v 30 dneh od dneva vložitve napovedi oziroma do 30. aprila tekočega leta za preteklo leto. Rok za plačilo davka je 30 dni od dneva vročitve odločbe.

(Zapri)

Kadar je takšen gospodarski zastoj izrazito dolgotrajen in močan, govorimo o depresiji kot hujši različici recesije. O recesiji pravzaprav govorimo tudi, ko gre za pomemben padec ekonomske aktivnosti v celotnem gospodarstvu, ki traja več kot nekaj mesecev. Žal pa ni jasno opredeljeno, kakšni so znaki, ki kažejo na začetek recesije. Npr. v ZDA je bil konkreten padec delnic pogosto povod za začetek recesije, čeprav kar polovici padcev delnic za več kot 10 % od leta 1946 ni sledila recesija. Prav tako je v polovici primerov delniški trg upadel po tem, ko se je recesija že začela. Pogosto pa za začetek recesije smatrajo večmesečno spremembo v nezaposlenosti. Tudi strategije za reševanje recesije se razlikujejo, saj različni ekonomisti (in države) zasledujejo različne ekonomske šole. Tako nekateri promovirajo večjo državno porabo za oživitev gospodarstva (npr. Keynezijanci), spet drugi zmanjšanje davkov za povečanje podjetniških investicij, tretji pa zagovarjajo stališče, da se država naj ne meša v samodejno delovanje tržnih sil. Države v recesiji. Uradno so recesijo že objavile nekatere države po svetu, med njimi tudi ZDA.

Tako je ameriška vlada proti koncu leta 2008 povedala, da je recesija v ZDA v veliki meri posledica velikih težav na stanovanjskem, kreditnem in finančnem trgu, ki povzročajo bistvene izgube delovnih mest. Po navedbah strokovnjakov se je recesija v ZDA začela že pred dobrim letom (decembra 2007) ter je na dobri poti, da doseže rekord, če se ne upošteva velika depresija v 30-ih letih prejšnjega stoletja. Najdaljši recesiji sta bili doslej v letih 1973 in 1975 ter 1981 in 1982, ki sta trajali po 16 mesecev. V drugi polovici novembra je recesijo razglasila tudi Japonska, ki je nazadnje zašla v recesijo leta 2001, temu pa je sledilo šestletno obdobje gospodarske rasti. K recesiji je pomembno pripomoglo izrazito kleščenje naložb podjetij, hkrati se je japonski jen v zadnjem času precej okrepil, kar dela japonski izvoz manj privlačen. V sredini novembra je tudi evropski statistični urad objavil, da je agregatno evrsko območje tako v drugem kot tudi tretjem četrtletju zaznalo upad BDP. Tako so recesijo že izkusile Danska, Irska, Nemčija, Italija, Estonija in Latvija, marsikatera druga evropska država npr. Francija, Velika Britanija (le-ta je v tretjem letošnjem četrtletju zabeležila za 0,6 % nižjo gospodarsko rast kot v drugem četrtletju letos, kar je največji četrtletni padec od leta 1990 in znak za pogrezanje v recesijo), Španija, Madžarska itd. pa se temu neizbežno približuje. Tako evropske države poročajo, da so se decembra lani trgovcem zmanjšali tako prodaja, kot število delovnih mest in dobiček, saj je vse globlja recesija zmanjšala zaupanje potrošnikov in njihovo potrošnjo. Zadnja večja recesija, ki je zadela evropske države je bila leta 1993, ko so le-te imele še vsaka svojo monetarno politiko, s katero je reševala ekonomske težave. Znaki recesije. Da so države v recesiji, poleg upada gospodarske rasti nakazujejo tudi drugi makroekonomski kazalniki: npr. ameriška proizvodnja se je decembra najbrž znižala za največ od leta 1980, cene nepremičnin so oktobra v ZDA padle za 17,8 % v primerjavi z letom prej, kar je največji padec od začetka merjenje leta 2001, novembrska prodaja na drobno v ZDA je doživela največji, 38 % padec v zadnjih petih letih, prav tako so tam nazadovala nova naročila, in sicer najbolj od leta 1948, pa tudi zaposlovanje in cene, število brezposelnih se je v Kanadi novembra povečalo za 71.000, kar je na mesečni ravni največ v zadnjih 26. letih itd. Kako se vlade lotevajo težav? Vlade se recesije lotevajo z različnimi ukrepi npr. Nemčija se je reševanja gospodarskih težav lotila s stimulacijskim svežnjem, v okviru katerega bo zagotovila posojila podjetjem ter denar za naložbe v infrastrukturne projekte. Tako nemška vlada pripravlja stimulacijski sveženj fiskalne pomoči, ki bi v gospodarstvo vbrizgal skupaj 50 milijard evrov v letih 2009 in 2010, kar je približno dva odstotka nemškega BDP. Tudi Španija bo v boju proti recesiji porabila dodatnih 11 milijard evrov za javno infrastrukturo in druge ukrepe. Enako v ZDA pripravljajo stimulacijski paket, vreden najmanj 500 milijard dolarjev, veliko držav pa poskuša pomagati predvsem panogam, ki jih je recesija najbolj prizadela in propad katerih bi za celo gospodarstvo pomenilo še večjo katastrofo – predvsem bančnem in avtomobilskem sektorju. Npr. podatki ameriške avtomobilske industrije kažejo, da se bo leto 2008 zapisalo v zgodovino kot najslabše v 16. letih, saj se je decembra lani prodaja novih avtomobilov v ZDA znižala za več kot 30 % na letni ravni. Tako nekateri napovedujejo za letošnje leto 10-odstotni padec prodaje, največji pesimisti pa pričakujejo celo 30-odstotni padec.

Vse kaže, da je globalna recesija pred vrati, saj upadanje gospodarske rasti v naglo razvijajočih se državah, kot je Kitajska, naj ne bi uspelo nadomestiti učinkov recesije v razvitih državah. In Slovenija? Umar je pred kratkim že drugič popravil napoved gospodarske rasti za leto 2009, tokrat s 3 na 1,1 odstotka. Manjša pričakovana rast naj bi bila posledica nižjih stopenj rasti potrošnje, investicij in izvoza. Izgube bank pri naložbah v ameriške hipotekarne obveznice so povzročile nezaupanje za posojanje med bankami, kar se je pokazalo v manjših medbančnih posojilih. Zaradi tega tudi slovenske banke težje pridobivajo sredstva za posojila, ki so v minulih letih omogočala hitro gospodarsko rast. Prav tako so banke del posojil zavarovale z vrednostnimi papirji (tudi za menedžerske nakupe), katerih cene so se izredno znižale. Domače banke so zato prisiljene povečevati rezervacije, kar jih odvrača od financiranja obratnega kapitala in investicij podjetij. Podjetjem kratkoročno ne preostane drugega, kot da se odločajo za podaljševanje plačilnih rokov, s čimer povečujejo plačilno nedisciplino in ogrožajo obstoj drugih podjetij. Tako zmanjšanje kreditne aktivnosti domačih bank trenutno močno omejuje aktivnost podjetij, kar pa se pozna na gospodarski rasti. Še večji šok, ki ga lahko pričakuje slovensko gospodarstvo, je v obliki manjšega izvoznega povpraševanja, saj novice o recesiji oziroma napovedi o precejšnjem znižanju rasti BDP prihajajo tako rekoč iz vseh pomembnih trgovinskih partneric slovenskih podjetij. Kaj lahko pričakujemo? Pomembna značilnost sedanje recesije je, da so se težave začele predvsem zaradi težav in prezadolženosti posameznikov in ne toliko podjetij. Nekateri analitiki napovedujejo, da je skoraj že zanesljivo, da bo tokratna recesija trajala najdlje po drugi svetovni vojni. OECD pričakuje, da bo leta 2009 v recesiji 20 od 30 njenih članic, leta 2010 pa bi naj vse razen Islandije spet rasle. Definitivno se vlade držav zavedajo resnosti tega problema, zato že ukrepajo. Predvsem centralne banke so ravnale hitro in agresivno, saj so marsikje okrepile medbančno zaupanje. Potreben pa bo večji nadzor (na področju regulative bank, vloge bonitetnih agencij itd.) ter sprejeti ukrepi na globalni ravni. Tako analitiki glasno opozarjajo, da se marsikateri panogi in s tem gospodarstvu obeta izredno težko leto, če se zaupanje kupcev kmalu ne povrne na prejšnje ravni. Optimizem je torej v letošnjem letu več kot zaželen.

Vir: revija Kapital (Zapri)

MOL in Vegrad. Prvemu takšnemu primeru smo bili priča v Ljubljani, kjer tačas svojo podobo dobivajo Celovški dvori, ena največjih nastajajočih sosesk v prestolnici, s skupno kar 833 stanovanji in 32 poslovnimi prostori. Velik projekt največjega slovenskega gradbinca visokih gradenj pri nas, velenjskega Vegrada, ki je vsaj v začetku, kot so poročali, stanovanja dobro prodajal, nato pa naj bi se ta, vsaj če sodimo po uradnih statistikah, močno zmanjšala. Sredi namigovanj o finančnih težavah Vegrada zaradi slabe prodaje se je pojavil “rešitelj” - Mestna občina Ljubljana, ki je poleg 150 stanovanj po 1.350 evrov za kvadratni meter in 150 stanovanj po 1.460 evrov za kvadratni meter, kupljenih skupaj z republiškim stanovanjskim skladom (republiški sklad bo stanovanja po prednostni listi ljubljanskega mestnega sklada namenil neprofitnemu najemu, MOL pa bo stanovanja oddala), v začetku decembra kupila še 119 dodatnih stanovanj po 1.750 evrov za kvadratni meter (brez DDV-ja) z 238 parkirnimi mesti, skupaj torej kar 419 stanovanj, kar je več kot polovica celotne soseske. Samo za primerjavo, danes vas bo 3-sobno, 100 kvadratnih metrov veliko stanovanje v 5. nadstropju Celovških dvorov stalo 300 evrskih tisočakov, kar je ca. 3.000 evrov za kvadratni meter. Konstruktor in skupina AVK.

Podobni paketni prodaji in nižji ceni smo po poročanju Večera priča tudi v Mariboru, kjer je od Konstruktorja, ki se je mučil s prodajo in na koncu zaradi finančne krize celo ustavil gradnjo stolpnic, čeprav je pred tem namigovanja o finančnih težavah družbe označil za zlonamerne in neresnične, nekaj tednov pred kupoprodajno pogodbo ustanovljena skupina AVK odkupila vseh 243 stanovanj v sedemnajstnadstropnih stolpnicah na območju nekdanjega Talisa. Konec novembra ustanovljena skupina AVK, d.o.o., s sedežem v ljubljanskih Črnučah ima ob 40.000 evrih osnovnega kapitala štiri ustanovitelje s četrtinskim deležem. Med družbeniki so dr. Aleš Bulc, predsednik slovenskega nepremičninskega združenja, Apollonio Marko, direktor nepremičninske družbe Mreža nepremičnin, Zoran Veleski in direktor družbe Milan Kuster, javnosti znan kot bivši nadzornik Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, ki je razkril nepravilnosti pri prodaji državnih kmetijskih zemljišč, in kot kandidat za župana Maribora. Zanimiv in za potencialne kupce zelo mamljiv pa je njihov pristop k prodaji nedavno kupljenih stanovanj. Kot obljubljajo, bodo stanovanja, katerih cene so objavili že konec lanskega leta, najprej ponudili investitorjem.

Cena kvadratnega metra (brez DDV-ja) narašča skupaj z višino in tako v prvem nadstropju znaša 1.067, v najvišjem, sedemnajstem nadstropju pa 1.387 evrov. V primeru, da si kupec zaželi celotno zgornje nadstropje stolpnice v mariborski metropoli (nov lastnik je dal tudi novo ime), ga bo to stalo nekaj več kot 330 evrskih tisočakov. Nov pristop predstavlja tudi možnost nakupa s ca. tretjinsko lastno udeležbo in nato 15-letnim kreditom z zgolj 0,77-odstotnim Euriborom, pri čemer lahko kupec stanovanje preda v upravljanje prodajalca, pri čemer bi se z najemnino poplačal najeti kredit. Z zgolj tretjinskim vložkom in brez tveganja, da bi stanovanje ne bilo oddano, saj ga prevzame upravljavec, bi tako po 15 letih prišli do “popolnega” lastništva. S to idejo bi se okrepil tudi najemni trg, ki sicer močno šepa. Prejšnji četrtek so objavili še cene za fizične osebe, ki so presenetljivo še nekoliko nižje; tako bo stanovanje mogoče kupiti za med 996 in 1.400 evri, pri čemer poudarjajo, da se jih bo večina prodajala po ceni 1.100 evrov za kvadratni meter. Cena je nizka, ni kaj, toda kljub vsemu je stanje na kreditnem trgu še vedno neugodno, in vprašanje, kako dolgo bodo prodajali omenjena stanovanja, s čimer bodo pritiskali tudi na (višje) cene ostalih investitorjev na trgu, je povsem na mestu. Ali bodo stanovanja razgrabljena kot vroče žemljice in se bo omenjeni pristop izkazal kot uspešen model za oživljanje trga, bomo poročali v prihodnje.

Ob ugibanju o viru financiranja, ki ga Kuster za Večer ni želel razkriti, se poraja zanimivo razmišljanje, če za omenjenim pristopom ne stoji nekdo, ki morda z enako vnemo kot pri Konstrukturju, želi čimprej relativno uspešno zaključiti projekt Ta9. Zadovoljstvo potencialnih kupcev. Omenjena primera sta konec koncev samo vnovičen korak naprej k dozorevanju in čiščenju trga, ki ga bo očitno pospešila aktualna gospodarsko-finančna situacija. Kupci nepremičnin jih lahko samo pozdravljamo, saj se z omenjenim pristopom nižajo tudi cene, manj zadovoljni bodo morda tisti, ki so stanovanje v omenjenih objektih kupili takoj, ko je stekla prodaja, in bodo po vselitvi verjetno imeli soseda, ki je za enako stanovanje plačal občutno manj. S tem postane nakup stanovanja podoben nakupu letalskih sedežev pri nizkocenovnikih, kjer smo pogosto priča včasih tudi enormno različnim cenam, ki so jih potniki na istem letu plačali za vozovnico. Tako kot so na koncu zadovoljni vsi, ki so leteli, naj bodo zadovoljni tudi vsi, ki bodo v prej omenjenih objektih kupili stanovanja.

vir : Revijakapital.com
(Zapri)