Ljubljana - »Tako je. Direktorica Vegrada Hilda Tovšak je bila tudi pri meni. Iskala je pomoč pri reševanju težav, v katere je zabredlo njeno podjetje,« je potrdil naše domneve ljubljanski župan Zoran Janković. Mesto oziroma mestni stanovanjski sklad sicer ne moreta odkupiti vseh tistih stanovanj v Celovških dvorih, ki še niso našla kupca, saj so prevelika za nepridobitni najem, kar je bilo primernih, pa jih je mesto že odkupilo. Je pa župan Tovšakovi svetoval rešitev z večstranskimi pozitivnimi učinki: naj skupaj z Novo Ljubljansko banko oblikuje ponudbo, s katero bi prodala 242 prostih stanovanj - po nižji ceni, in sicer 2000 evrov za kvadratni meter (brez DDV, skupaj z davkom torej dobrih 2100 evrov za kvadratni meter). S prodajo teh stanovanj bi Vegrad zbral okoli 40 milijonov evrov, z njimi končal projekt, poravnal zapadle obveznosti in se - vsaj za nekaj časa - izvlekel iz najhujših likvidnostnih težav. Hkrati bi pomagal vsem v gradbeni verigi.

Poteza bi ustrezala tudi mestni oblasti, saj bi, kot pričakuje Janković, Vegrad stanovanja hitro prodal. Lokacija je po njegovem mnenju dobra, stanovanja pa kakovostna. S tem bi zmanjšal pritisk Ljubljančanov na razpise za nepridobitni najem. Nanje se namreč prijavi ogromno ljudi, med njimi so taki, ki bi bili sposobni in voljni sami poskrbeti za lastno streho nad glavo, a tega zaradi previsokih cen kvadratnega metra stanovanja ne zmorejo. S cenejšo ponudbo bi rešili stanovanjsko vprašanje mnogih mladih družin v prestolnici. V posel ujeta tudi NLB Zamisel pa bi bila po Jankoviću lahko zanimiva tudi za banko. Skupaj z Vegradom je prav tako NLB ujeta v posel, in sicer kot kreditorica in hipotekarna upnica.

Načeloma je tako: če obstaja tveganje, da dolžnik ne bo zmogel odplačevati posojila, vodi naslednji korak k unovčevanju hipotek. Torej k temu, da bo banka zasegla in prodala stanovanja. Predsednik uprave NLB Božo Jašovič je včeraj na komisiji za nadzor javnih financ dejal, da banka tovrstne zadrege s komitenti rešuje od primera do primera, v obojestransko korist, zaseg nepremičnin pa je skrajna možnost - potem ko so izčrpane že vse druge. In, kot razmišlja ljubljanski župan, je ena od potencialnih možnosti skupni predlog investitorja in banke (»predlog, ki pije vodo«), da se na končnega kupca obrneta z usklajeno ponudbo: stanovanja po sprejemljivi ceni, ki jih posamezniki lahko kupijo s kreditom NLB (po sprejemljivih pogojih). Banka bi tako razpršila kreditno tveganje od enega manj zanesljivega dolžnika na množico 240 posameznikov. Pri čemer je znano, da so fizične osebe bolj disciplinirani plačniki. Janković pričakuje, da se bodo o tem odločili prihodnji teden.

Čas za zbijanje cen in zalog

Zanimalo nas je, po kakšnem ključu naj bi bila cena ravno 2000 evrov za kvadratni meter (mesto je stanovanja za svoj nepridobitni fond kupilo po 1700 evrov, Vegrad pa je oblikoval prodajne cene v Celovških dvorih od 2800 do 3100 evrov za kvadratni meter). Brez posebnih izračunov, je priznal sogovornik. »Pozabiti je treba stare kalkulacije. Razmere na trgu so se pač spremenile in ponudba se jim mora preprosto prilagoditi z nižjimi cenami. Enake bi lahko ostale le na ekskluzivnih lokacijah v središču mesta. To sem povedal tudi drugim investitorjem, ki končujejo stanovanja. Zaloge neprodanih stanovanj vsak mesec stanejo nekaj odstotkov. Zakaj bi prodajalci čakali in plačevali bankam? Naj raje spustijo cene in to razliko odstopijo ljudem.« Janković meni, da njegova pobuda ne bo naletela na gluha ušesa.

Če bo Vegrad v navezi z NLB znižal cene in (raz)prodal preostala stanovanja, se bodo njegovemu zgledu po županovem prepričanju pridružili mnogi drugi gradbinci (tako da bodo cene stanovanj zdrknile na nižjo raven, in to ne le z enkratnim nihajem navzdol). Nemara tudi zato, ker strateški prostorski načrt za Ljubljano predvideva veliko novih poslov - med drugim 40.000 novih stanovanj v prihodnjih 20 letih.

Vir:Delo.si

Ljubljana - Medtem ko je na gradbišču nogometnega stadiona, večnamenske športne dvorane in trgovskega centra v ljubljanskih Stožicah videti, kako gradbinci in obrtniki tudi z nadurnim delom lovijo junijski rok napovedanega odprtja, se v zakulisju tega javno-zasebnega partnerstva med Mestno občino Ljubljana, gradbenim podjetjem Grep in trgovskim podjetjem Supernova dogaja prava drama s podizvajalci.

Eden največjih primerov je prevozno in gradbeno podjetje Leka, ki je na tem gradbišču opravilo večino zemeljskih del za Sektor Beton, s katerim je Grep sklenil izvajalsko pogodbo. Zadnja dva Leki neposredno in posredno za izkope in odvoze zemljin še vedno dolgujeta 3,21 milijona evrov. Zadeva se je začela julija 2008, ko je Leka na omenjenem gradbišču začela pripravljati gradbeno jamo in iz nje na razne deponije po Ljubljani odvažati odvečni gramoz, ostanke gradbenih odpadkov in zemljo. Sprva je vse teklo gladko, potem pa se je izvedelo, da zemeljske izkope odlagajo tudi na nezakonitem odlagališču v neposredni bližini vodnega zajetja Jarški prod.

Čeprav je bila večina zemljišča v mestni lasti in je občina celo soglašala z odlaganjem na zavarovanem vodovarstvenem območju, je po posredovanju okoljske inšpekcije moralo že odloženih 20.000 kubičnih metrov materiala naložiti še enkrat in prepeljati na zakoniti, a bistveno oddaljenejši deponiji na Rudnik in Sadinjo vas pri Sostrem. Tako so nastali novi stroški, ki jih investitor Grep (vsak do polovice sta njegova lastnika Gradis skupina G in Energoplan) oziroma Sektor Beton (v lasti londonskega podjetja Lona Consulting Limited), s katerim ima Leka sklenjeno naročilo po ponudbenem računu, nista hotela takoj priznati.

Sledila so mučna pogajanja o količinah izkopanega in odloženega materiala in kolikšna naj bi bila skupna vrednost opravljenih del. Trajala so kar do novembra lani, ko so Leki priznali, da je vrednost 779.334 kubičnih metrov izkopane in odpeljane zemljine nekaj več kot 4,5 milijona evrov (z davkom dobrih 5,4 milijona evrov) in da je vrednost odprtih postavk ob upoštevanju davka 3,21 milijona evrov. Čeprav so od takrat minili že skoraj trije meseci, je Sektor Beton do zdaj plačal le nekaj deset tisoč evrov neplačanih obveznosti.

Na nadaljnjih pogajanjih v začetku tega leta so obljubili, da bodo poskušali tretjino obveznosti plačati v denarju, preostanek pa v nepremičninah. Kljub večkratnim obljubam se ne Sektor Beton kot izvajalec ne Grep kot glavni investitor projekta nista držala dogovorjenih rokov in načina poplačila. Denarja ni, Grep pa ponuja Gradisove ali Energoplanove nepremičnine, ki so obremenjene s hipotekami in drugimi bremeni ali pa jih je težko prodati oziroma jih glede na sedanje tržne razmere ponujajo po previsokih cenah. Tako so Leki med drugim ponudili deset nedokončanih ter s hipotekami in stečajnim postopkom obremenjenih stanovanj v Zbiljskem gaju pri Medvodah in predrage apartmaje v počitniškem naselju v Bovcu.

Za Leko bi bila primerna le stanovanja v novi stanovanjski soseski v Logatcu ali ljubljanskem naselju Tacenske brzice, pri čemer pa zlasti zadnjih investitorji športno-trgovskega centra v Stožicah ne bi radi dali iz rok. Direktorja Leke Mirana Srčnika, ki je imel pred začetkom del v Stožicah 65 zaposlenih, zdaj pa jih ima zaradi neplačanih izvršenih del le še polovico, na pogajanjih o načinu in obliki poplačila obveznosti Sektorja in Grepa do Leke že nekaj časa zastopa odvetnik Anton Pregelj iz Ljubljane. Čeprav sta bila do zdaj zelo potrpežljiva, ju potrpljenje počasi mineva. Čudita se, da ne Sektorju ne Grepu ni do čimprejšnjega poravnanja zaostalih obveznosti, saj se rok predvidenega odprtja stadiona in dvorane nezadržno bliža. Če hočeta predložiti vso potrebno dokumentacijo za izdajo uporabnega dovoljenja in ga do 30. junija dobiti, bosta morala kmalu poplačati celoten dolg do Leke (z denarjem in/ali z nepremičninami, ki so proste bremen). Dokler tega ne storita, jima Leka kot upnica ne bo predala evidenčnih listov o izkopih in deponiranju odvečnih zemljin.

Vir:Delo.si

Ljubljana - Nadzorni svet skupine Pivovarne Laško - ta pod svojim okriljem združuje Pivovarni Laško in Union, Fructal, Radensko, časopisa Delo in Večer ... - je včeraj obravnaval nerevidirane in nekonsolidirane rezultate poslovanja skupine za leto 2009; glavno vprašanje zdaj je, kako visoka bo izguba laške skupine zaradi odpisov na račun propadlih posojil Infond Holdingu in Centru Naložbe in kako bo to vplivalo na letošnje poslovanje posameznih hčerinskih družb.

Visoke, večstomilijonske odpise premoženja je vodstvo laške pivovarne napovedalo že lani jeseni, ko so v družbi prvič pregledali »bilanco« preteklega poslovanja, ta pa je pokazala, da bo slabitev za najmanj 190 milijonov evrov; od tega približno 110 milijonov evrov na račun propadlih posojil Infondu in Centru Naložbe, še 80 milijonov evrov pa bo preostalih slabitev. Prvi mož skupine Dušan Zorko je novembra lani napovedal, da bodo visoke odpise porazdelili med posamezne družbe skupine, kar pomeni, da jih bodo prikazali v bilancah posameznih hčerinskih družb in ne le na krovni družbi. Napovedal pa je tudi, da poslovanje nobene hčerinske družbe zaradi tega ne bo ogroženo. »Vsaka od hčerinskih družb (Radenska, Fructal, Union, Laško) bo popravila kapital s slabitvami neizplačanih dobičkov in rezerv.

Zagotovim lahko, da nobeno podjetje ne bo insolventno ali podvrženo stečaju,« je pred koncem lanskega leta zagotovil Zorko. Več o tem bo znano predvidoma danes, ko naj bi Pivovarna Laško javno objavila nerevidirane lanske rezultate, vendar kaže, da so slabitve in posledični odpisi premoženja le del težav laške skupine. To namreč bremenijo tudi visoki dolgovi. Iz polletnega poročila izhaja, da je imela laška skupina konec junija lani za približno 450 milijonov obveznosti do bank in drugih, od tega slabo polovico dolgoročnih in polovico kratkoročnih. Kar nekaj teh posojil zapade v plačilo letos, tudi lahko razberemo v polletnem poročilu. Tako do 30. junija letos zapade v plačilo kratkoročno posojilo v znesku 45,8 milijona evrov in v drugi polovici leta posojilo v znesku dobrih 40,8 milijona evrov.

Poleg sanacije dolgov so nadzorniki predvidoma včeraj govorili o načrtovanem projektu združitve družb v laški skupini. Laška skupina je v prvih devetih mesecih lani ustvarila 228,6 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, medtem ko so v istem obdobju ti znašali 246,12 milijona evrov. Skupina je ob tem ustvarila 21,1 milijona evrov čistega dobička, kar je slabih 14 odstotkov več kot v prvih devetih mesecih lani.

Vir:Delo.si

Na naše vprašanje, kaj natančno so pregledovali in ali so odnesli kakršne koli dokumente, je odvrnil, da so preverjali, ali je baza podatkov v banki za določeno obdobje enaka tisti, ki jo je banka dolžna redno sporočati pristojnim, in da niso odnašali nobenih dokumentov. "Šlo je za povsem redno preiskavo, ki jih izvaja italijanska finančna policija in je potekala korektno," je še dejal Bratož in zatrdil, da imajo vse urejeno in nepravilnosti ne bodo ugotovljene. Na ljubljanskem sedežu NLB so nam pojasnili, da so s preiskavo italijanskih podružnic seznanjeni in da gre za povsem redno preiskavo.

V agenciji za prihodke v Rimu so za Dnevnik dejali, da je preiskava 68 poslovalnic italijanskih in slovenskih bank, ki poslujejo s Slovenijo, rutinska in temelji na leta 2006 sprejetem zakonu o poslovanju s tujino. Teče postopek preverjanja dokumentacije tako imenovanih "extra contov". Gre za poslovanje in prenos denarnih sredstev na račune bank v tujini, s katerimi italijanske bančne poslovalnice nimajo rednih poslovnih odnosov, so pojasnili v agenciji. Bratož je zatrdil, da jih preiskovalci niso seznanili, ali preiskujejo točno določene subjekte. "Od nas so želeli celotno bazo podatkov, seveda pa jih ne zanima toliko redno poslovanje, ampak bolj enkratna nakazila z enega na drug račun in zaprtja računov," je dejal Bratož.

Leta 2006 v Italiji sprejeta zakonodaja predvideva, da morajo banke, ki poslujejo s tujino, agenciji za prihodke prijaviti prenos izvoza kapitala za zneske, višje od 1500 evrov. Preverjanje poteka že nekaj mesecev, zajema pa 13.000 italijanskih poslovalnic bank, ki poslujejo s tujino. V postopek preverjanja so vključene tudi italijanske poslovalnice, ki so registrirane v Sloveniji.

Vir:Dnevnik.si

Portorož/ Postojna - Istrabenz Turizem in KMPG poslovno svetovanje sta preteklo soboto v Delu objavila poziv za javno zbiranje pisnih ponudb za nakup družbe Turizem Kras, ki je leta 2008 za 20 let obnovila koncesijo za Postojnsko jamo in Predjamski grad. V skladu s pogodbo s sindikatom bank upnic namerava Istrabenz svoj stoodstotni delež prodati do konca junija.

Po govoricah pričakujejo najmanj 20 milijonov evrov kupnine, a poznavalci trdijo, da bodo lahko zadovoljni že, če bodo iztržili 15 milijonov. Po zagotovilih direktorja postojnske območne gospodarske zbornice Igorja Blažine bo ponudbo zanesljivo oddal tudi konzorcij lokalnega prebivalstva in gospodarstva. Interesenti za nakup lahko »finančni informacijski memorandum« (podatke o poslovanju) družbe Turizem Kras pridobijo do 15. marca, ko morajo oddati tudi nezavezujoče ponudbe. Prodajalec bo najpozneje do konca marca k sodelovanju povabil primerne ponudnike in jim predstavil še pravni informacijski memorandum; poleg tega bo določil datum oddaje zavezujočih ponudb in rok za plačilo 20.000 evrov varščine.

Aprila bodo odpirali zavezujoče ponudbe, nato pa se bo prodajalec lahko pogajal o končni kupnini in drugih pogojih nakupa. Kot pri vseh drugih prodajah premoženja Istrabenz Turizma ima odločilno besedo predstavnik bank upnic, ki podrobno spremljajo postopek - da se ne bi ponovila nepregledna prodaja Istrabenzove Marine Koper in Figarole ter Tivolija sredi Portoroža. Istrabenz v primeru Turizma Kras, ki ima 130 zaposlenih, prodaja predvsem blagovno znamko Postojnska jama in Predjamski grad, nepremičnine v Postojni pa po mnenju našega vira niso preveč zanimive in ne dosegajo visoke tržne vrednosti. Družba je imela lani 10,5 milijona evrov prihodkov (leta 2008 več kot 11 milijonov), od tega šest milijonov samo od vstopnine v Postojnsko jamo (imeli 500.000 obiskovalcev) in več kot 600.000 od vstopnine v Predjamski grad. Ustvarili so 1,42 milijona evrov dobička in amortizacije.V Postojnski jami so zaradi spremenjenega načina obračunavanja lani plačali več kot dva milijona evrov koncesnine.

Država ne bo uveljavlja predkupne pravice

Igor Blažina je včeraj v imenu Konzorcija lokalnega prebivalstva in gospodarstva za nakup podjetja Turizem Kras za Delo potrdil, da se pripravljajo na oddajo nezavezujoče ponudbe, kaj več o postojnskem konzorciju in pripravah na nakup pa ni hotel povedati. »Sodeč po odzivih javnosti na mogočo prodajo tujcem, ocenjujemo, da ta zadeva presega lokalne okvire in da skrb za ohranitev naravnih znamenitosti v domačih rokah postaja vseslovenska.

Tudi če bo morebitna prodaja upravljanja naravne znamenitosti tujcem urejena skladno z zakoni, državljani zagotovo nismo imeli tega v mislih, ko smo leta 1990 glasovali za samostojno državo. Kdor obdeluje njivo, je le kmetovalec. Šele tisti, ki je njen lastnik, je gospodar na svoji zemlji. Da bi tako ostalo, bomo oddali ponudbo,« je zagotovil. Pred kratkim je namreč dejal, da pričakuje, da si bo predkupno pravico upravljavca Postojnske jame najprej zagotovila država, denar za odkup pa naj bi nato zagotovili Postojnčani in preostali zainteresirani v sosednjih občinah.

V službi za odnose z javnostjo ministrstva za gospodarstvo so na naša vprašanja o tem odgovorili, da je bila koncesija za upravljanje postojnskega in predjamskega jamskega sistema leta 2008 za 20 let podeljena Turizmu Kras, in ne lastnikom te družbe, zato lastništvo ne more vplivati na koncesijsko razmerje. Pojasnili so še, da si država ne more zagotoviti predkupne pravice, saj pravne podlage za to ni. Ne ministrstvo ne vlada ne moreta vplivati na to, komu bo lastnik Turizem Kras prodal, saj bi v nasprotnem primeru kršili evropska pravila o nediskriminatornosti.

Vir:Delo.si

Ljubljana - Registrirano brezposlenih je bilo 96.672. V decembru je bilo delovno aktivnih 844.655 prebivalcev (475.402 moških in 369.253 žensk), od tega 92.211 samozaposlenih oseb. Stopnja registrirane brezposelnosti je pri moških znašala 9,6 odstotka (novembra 9,3 odstotka), pri ženskah pa 11,2 odstotka (enako kot novembra). Od decembra 2008 do decembra lani se je število brezposelnih zvišalo za 30.433 (za 17.640 moških in 12.793 žensk) na 96.672. Stopnja registrirane brezposelnosti se je zvišala za 3,3 odstotne točke. Februarja lani je bilo po osmih letih med registriranimi brezposelnimi osebami ponovno več moških kot žensk, takšno razmerje je ostalo vse do konca leta.

Decembra lani se je število delovno aktivnih oseb znižalo v vseh dejavnostih, razen v kulturnih, razvedrilnih in rekreacijskih dejavnostih. Najbolj se je število delovno aktivnih znižalo v gradbeništvu, za več kot 1900, ter v predelovalnih dejavnostih, za skoraj 1500. V primerjavi z decembrom predlani se je število delovno aktivnih oseb znižalo za okoli 35.600, najbolj v predelovalnih dejavnostih, za več kot 25.600. Sledi gradbeništvo (za približno 6300), trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil (za okrog 3400) ter promet in skladiščenje (2600).

Število delovno aktivnih se je v tem obdobju opazneje zvišalo v dejavnosti izobraževanje (za okrog 1600), strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti (za skoraj 1200), dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti (za več kot 700) ter v dejavnosti zdravstvo in socialno varstvo (za okrog 500). Vir:Delo.si

Ljubljana - Davčna uprava RS (Durs) pripravlja novo rešitev, ki bo zavezancem za plačilo dohodnine od dobička od prodaje vrednostnih papirjev in drugih deležev ter investicijskih kuponov in odmere davka od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov omogočila predizpolnjeno napoved in jim tako olajšala delo. Kot so sporočili z Dursa, gre davčna uprava s tem ukrepom na roko davčnim zavezancem, bankam in borzno-posredniškim družbam.

Durs je na sestanku z Združenjem članov borze vrednostnih papirjev predstavila rešitev, ki bo borzno-posredniškim družbam in bankam omogočila, da za leto 2009 pripravijo podatke o transakcijah njihovih komitentov v zvezi s prodajo vrednostnih papirjev. Ti podatki se bodo odložili na portal eDavki in davčnim zavezancem z uporabo svojega digitalnega potrdila omogočili predizpolnjeno napoved v zvezi z oddajo napovedi odmere omenjenih davščin, povezanih z vrednostnimi papirji.

Ta rešitev, ki jo v Dursu še pripravljajo, naj bi omogočila večjo racionalnost in boljše storitve. Trenutno je namreč omogočena le storitev, kjer zavezanci za davek prejete podatke pretipkavajo v sistem eDavki. Zaradi nove storitve se bo podaljšal tudi rok za elektronsko oddajo napovedi odmere omenjenih davščin, in sicer s 1. marca na 31. marec. Za papirnate obrazce se roki ne spreminjajo.

Borzno-posredniške družbe in banke bodo tako lahko uspešno prilagodile programske podpore, s katero bodo pripravili predizpolnjene napovedi za zavezance, davčni zavezanci, ki še niso registrirani v sistem eDavki, pa bodo pridobili mesec dni dodatnega časa, da pridobijo ustrezne digitalne certifikate, ki jih potrebujejo za te storitve, so sporočili z Dursa. Novela zakona o davčnem postopku sicer določa, da mora davčni zavezanec vložiti napoved v elektronski obliki prek sistema eDavki, če je preteklem letu opravil več kot deset obdavčljivih prodaj vrednostnih papirjev, drugih deležev in investicijskih kuponov ali izvedenih finančnih instrumentov.

Vir:Delo.si

Letošnji januar je bil za Luko Koper najuspešnejši doslej. Pretovorili so 1.506.878 ton blaga oziroma četrtino več od načrtovanega v tem mesecu. V primerjavi z januarjem 2009 so pretovorili več generalnih tovorov, sipkih tovorov, lesa, kontejnerjev, avtomobilov in glinice, upadel pa je pretovor energentov.

Vir:Dnevnik.si