Velenje - Velenjsko gradbeno podjetje Vegrad, ki se sooča z likvidnostnimi težavami, bo v tem tednu na čakanju na delo napotilo 229 zaposlenih. Gre za enega od ukrepov, nujnih za obstoj Vegrada na dolgi rok, so sporočili iz podjetja, kjer poleg kadrovske reorganizacije intenzivno pripravljajo tudi finančno in organizacijsko preoblikovanje družbe. Koriščenje vladnega ukrepa začasnega čakanja na delo je bilo usklajeno s sindikatom. Gre za enega od ukrepov, ki naj bi v tej krizi tudi reševal podjetje in ohranil delovna mesta, je dejal predsednik podjetniškega sindikata Samo Mastnak.

 Na čakanje na delo, ki je trenutno po njegovih besedah časovno omejeno na tri mesece, odhajajo večinoma proizvodni delavci, nekaj pa je tudi neproizvodnih delavcev. Vegrad sicer zaposluje nekaj več kot 1700 delavcev. V prvi fazi čakanja na delo je predvideno izobraževanje zaposlenih Predsednik sindikata, kot pravi, zaenkrat med zaposlenimi ni zasledil kakšnega nezadovoljstva zaradi napotitve na čakanje na delo. Zaposleni se po njegovih besedah zavedajo resnega položaja v družbi. V prvi fazi čakanja na delo je predvideno tritedensko obdobje izobraževanja za zaposlene na čakanju.

Nekateri se bodo usposabljali za kakšna druga dela na področju gradbeništva, načrtujejo pa tudi dodatna izobraževanja iz varnosti in zdravja pri delu in ravnanja z okoljem, je pojasnil Mastnak. S podpisom pogodbe z Zavodom RS za zaposlovanje o subvencioniranem čakanju na delo se namreč, kot je znano, delodajalec zaveže, da bo za najmanj 20 odstotkov čakanja na delo delavcem zagotovil različna izobraževanja.

Delodajalec pa se med drugim zaveže tudi, da v obdobju prejemanja delnega povračila nadomestila plač ne bo začel postopka odpovedi pogodb o zaposlitvi oziroma ne bo odpovedoval pogodb o zaposlitvi iz poslovnih razlogov nobenemu zaposlenemu. Pogajanja na mrtvi točki Vegrad, ki ima že več kot mesec dni blokirane poslovne račune, zaposlenim dolguje del izplačil za lani, o čemer se je vodstvo družbe tudi pogajalo s sindikati, a po prekinitvi pogajanj pred dvema tednamo strani še nista sedli za pogajalsko mizo. "Pogajanja so zaenkrat na mrtvi točki," je v zvezi s tem dejal Mastnak.

Za rešitev likvidnostne stiske je nadzorni svet Vegrada prejšnji teden potrdil kratkoročne ukrepe, ki jih načrtuje uprava. Med nujne kratkoročne poleg kadrovske reorganizacije spadajo tudi dokončanje gradnje Celovških dvorov, deblokada bančnih računov in dogovori z bankami glede kreditiranja, začetek gradnje študentskega naselja v Ljubljani in odprodaja nepotrebnega premoženja.

Vir:Delo.si

V ponedeljek je naredil samomor znani podjetnik iz okolice Maribora, ker ni več videl izhoda iz težav, v katerih se je znašlo njegovo gradbeno podjetje. »Mora res nekdo umreti, da se bodo stvari spremenile?« je zanimalo pretresenega brata. Ker je tudi on podjetnik, ki se ukvarja z gradbeništvom, je iz lastnih izkušenj opisal razmere, v katerih delujejo mala podjetja, kakršno je njegovo in bratovo, večinoma kot podizvajalci pri večjih naročnikih. Grožnje, izsiljevanje, neupravičene reklamacije že opravljenih del, neplačevanje računov, izmikanje izvršbam s pravnimi triki ... Kakor smo izvedeli od partnerjev in kolegov, je umrli veljal za poštenega partnerja in dobrega izvajalca.

Njegove jeklene konstrukcije so bile »vrhunske«, smo slišali. A kaj, ko je moral plavati v bazenu z vse manj vode in vse več morskimi psi, v kar se spreminja oziroma se je že spremenil slovenski (predvsem) gradbeni trg. Direktorica ene od slovenskih bonitetnih hiš je pred kratkim povedala, da izvajalci svoje plačilo, če sploh, lahko pričakujejo v 270 dneh od izvedbe posla. Kdo lahko zdrži tako dolgo? Mali podjetniki, ki so v času krize poleg vsega drugega izgubili tudi podporo bank (te si rešujejo zgolj lastne riti, je bil slikovit sogovornik), težko. In tisti, ki še kaj dajo na pošten posel in jim ni vseeno za zaposlene, so v takšnih razmerah res vrsta, ki je obsojena na izumrtje.

Tudi pri pripravi članka o omenjenem tragičnem primeru smo slišali oceno, kje je samo bistvo težav oziroma ključ do rešitve težav v vsej gradbeni verigi, v kateri kratko vedno potegnejo najmanjši pod(pod)dobavitelji. To so banke. Te so, povrhu vsega, celo v državni lasti, vsaj največje med njimi. Banke namreč sedijo na kupu hipotek, s katerimi so zavarovale kredite, ki so jih radodarno odobravale investitorjem. Oboji so živeli v prepričanju, da se nepremičnine v Sloveniji lahko samo dražijo in da je povpraševanje brezmejno.

Torej, banke se otepajo zasega nepremičnin in raje podaljšujejo kredite investitorjem, ki teh nepremičnin ne morejo prodati. Nihče namreč ne želi priznati, da se je zmotil, in prevzeti odgovornosti za izgubo. Zaseg in prodaja večje količine nepremičnin bi namreč precej znižala njihovo (zdaj napihnjeno) ceno, banke pa bi morale oblikovati dodatne rezervacije, saj bi se vrednost zastavljenega premoženja znižala. A to bi hkrati končno sprostilo denar v povsem suhi gradbeniški sektor in morda rešilo agonijo tisočih podizvajalcev, ki zdaj dihajo na škrge ali pa tudi to ne več.

Zadnje dni prihajajo na dan neverjetne ukane in triki, ki jih uporabljajo gradbinci, da izigravajo drug drugega. Pa ne le v zadnjih dneh. Pred meseci smo bili novinarji priče sodnemu procesu, na katerem je prevoznik na razpravi komaj skrival solze, ko je pojasnjeval kalvarijo, ki jo je prehodil, da bi dobil plačano to, kar je pošteno opravil. Preveč vrstic bi porabili, da bi jo na tem mestu opisali. Nasprotna stran se je zgolj nasmihala, češ, smo pač našli luknjo v zakonu, zanko, v katero se je ujel podizvajalec. Hvala za brezplačno opravljeno delo in na svidenje pri naslednjem poslu. Naj ponovimo vprašanje brata umrlega gradbinca: Ali mora res nekdo umreti, da se bo sistem spremenil, da bo pravni sistem začel delovati in bo država onemogočila takšne goljufije? Dvomimo. Mimogrede, stadion Stožice, od koder prihajajo številni primeri opisanih zlorab, se gradi v javno-zasebnem partnerstvu, torej tudi z državnim denarjem. Pa tudi največje banke so v državni lasti.

Vir:Delo.si

Vanjo naj bi država prek Posebne družbe za podjetniško svetovanje (PDP) vložila pet milijonov evrov kapitala, nam je pojasnil predsednik nadzornikov letalske družbe Maks Tajnikar. Koliko naj bi znašal vložek Aerodroma Ljubljana, ni znano, zagotovo pa v njem ne bo Petrola. Adria bo, tako Tajnikar, večinska lastnica te družbe, vendar se o natančnem razmerju deležev še niso uskladili. "Najprej moramo ovrednotiti stvarni vložek Adrie, bo pa Adria večinska lastnica. V nasprotnem je ne bi mogli prištevati v konsolidirano bilanco," je pojasnil Tajnikar.

Z Aerodromom Ljubljana se trenutno pogajajo o treh zadevah - dokapitalizaciji z lastniškim vstopom v Adrio Tehniko, moratoriju na okoli 4,4 milijona evrov terjatev do Adrie in znižanju cen storitev, ki jim jih nudi letališče. Pogajanja potekajo tudi s Petrolom, ki mu Adria dolguje okoli štiri milijone evrov za gorivo. A pogajajo se le o moratoriju na poplačilo dolgov, na lastniški vstop Petrola v Adrio pa, kot je bilo razumeti Tajnikarja, ne računajo več. Kot smo že poročali, je prvi mož Petrola Aleksander Svetelšek temu tudi izjemno nenaklonjen. "Pogodba o poplačilu zapadlih terjatev z odlogom in z zavarovanjem je v pripravi, o podrobnostih ne bi poročali, dokler ni sklenjena.

Tudi ideja o podjetju Adria Tehnika še ni dovolj razvita, da bi jo lahko predstavljali in odgovorili na vaša vprašanja," so dejali v Aerodromu Ljubljana pod vodstvom Zmaga Skobirja in dodali, da si želijo v Adrii odnose rešiti tako, da bodo zaščitili interese vseh lastnikov - Aerodrom Ljubljana ima namreč tudi več kot 9000 malih delničarjev. Glede znižanja cen storitev za Adrio pravijo, da so jim ponudili enake pogoje kot lani, vendar pogajanja še potekajo. Tajnikar pravi, da je njihov cilj letošnje leto končati blizu pozitivne ničle, pri čemer bodo ključne cena goriva in cene storitev Aerodroma. Na naše vprašanje, ali in za koliko nameravajo stroške poslovanja znižati na svoji strani, je Tajnikar odgovoril, da za več milijonov evrov, vendar natančne številke ni navedel. Povedal pa je, da bo treba znižati stroške dela, zaradi česar bo v nekaj točkah nujno odpreti pogajanja o kolektivni pogodbi. Iz uprave Adrie, ki jo vodi Tadej Tufek, včeraj do konca redakcije pojasnil v zvezi z varčevalnimi načrti in dokapitalizacijo nismo prejeli.

Vir:Dnevnik.si

Kočevje - Z listi, na katere jim je samostojni podjetnik Zoran Perkovič zapisoval mizerne zneske, ki jim jih je lani dajal na roko namesto plače, so dokazovali svoje pripovedi. Konzul srbskega veleposlaništva Dejan Perunčić ter Krunoslav Vasilij in Sanja Eminović z veleposlaništva Bosne in Hercegovine so včeraj dopoldne poslušali pripovedi svojih državljanov, ki so se zaradi nemoči, kako priti do zasluženega denarja, odločili za gladovno stavko. Njihov delodajalec Zoran Perkovič jim je zadnje plače nakazal leta 2008, lansko leto pa so preživeli z denarjem, ki jim ga je dajal na roko - po 20, 45 ali največ 150 evrov.

Jožef Lukač iz Vojvodine je delal v Prenovi tri leta in je v vsem lanskem letu, ko je delal 1836 ur, dobil 3062 evrov »akontacije«: »Imam družino, pet šoloobveznih otrok, ki jim pomagajo preživeti sosedje in ženini sorodniki. Kaj je to drugega kot sramota? Sram me je, da se nam je to zgodilo.« Podobno kot drugi stavkajoči je razložil, da so lani mislili, da jim bo Zoran Perkovič plačal, kar jim pripada: »Mi smo delali. Mi nismo preverjali, kaj se dogaja.« Slovenija naj bi namreč bila, so v zadnjih dneh razlagali delavci, vendar urejena pravna država.

Morda, je bilo razumeti predstavnike srbske in bosanske države, se bodo razmere tudi po njihovi intervenciji uredile, saj menda inšpektorat za delo po hitrem postopku rešuje to grozljivko. Pri tem je zelo zanimivo, da je inšpektor za delo v preteklem letu v podjetju Prenova opravil izredni inšpekcijski nadzor, saj je eden od delavcev prijavil nepravilnosti pri izplačilu plače. »Delodajalcu je bila z odločbo odrejena odprava nepravilnosti, odločba je bila tudi izvršena,« je v poročilu odgovoril glavni inšpektor za delo Borut Brezovar. »Drugih prijav domnevnih kršitev inšpektorat ni prejel,« je še zapisal Brezovar, ki bo jutri obiskal Kočevje.

Delo pa še čaka na odgovor, zakaj inšpektor ob ugotovitvah nepravilnosti pri enem delavcu ni preveril, kako je pri drugih zaposlenih. Stavkajoči so odločeni, da bodo kljub nizkim temperaturam vztrajali v lesenem skladišču, kjer tudi spijo oziroma se zleknejo na sedeže kombija. Pojavile so se že prve zdravstvene težave, saj je moral eden od stavkajočih v torek zvečer zaradi težav s povišanim sladkorjem na urgenco.

Vir:Delo.si

Premier ocenjuje doslej doseženo pozitivno, a dejstvo je, da po petih mesecih ostaja še glavnina ciljev, ki si jih je zastavil konec lanskega leta, neuresničenih. Doslej so namreč vsi ukrepi pomenili gašenje požara v obliki stečaja SŽ, ki pa, čeprav je država pokrila bilančno izgubo potniškega prometa v višini okoli 38 milijonov evrov, še vedno grozi družbi. Tovorni promet je namreč imel po zadnjih dosegljivih podatkih za oktober 2009 okoli 55 milijonov evrov nepokrite izgube, od česar so je SŽ samo lani ustvarile okoli 31 milijonov evrov. To presega polovico osnovnega kapitala družbe, ki znaša 95 milijonov evrov, kar po zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju pomeni insolventnost družbe in bi poslovodstvo moralo pripraviti sanacijski program. Še več, ker javne gospodarske službe niso več v izgubi, tudi ne velja več omejitev iz zakona o železniškem prometu, ki pravi, da SŽ ne morejo v stečaj, če izguba izvira iz teh služb.

Na ministrstvu za promet so nam pred časom sicer dejali, da "po zadnjih zagotovilih SŽ trenutno niso insolventne". A ob dejstvu, da SŽ tudi letos v tovornem prometu tekoče beležijo izgubo in da je generalni direktor Goran Brankovič v sporazumu o znižanju plač s socialnimi partnerji zapisal, da letos načrtuje še za okoli 27 milijonov evrov izgube, SŽ ostajajo insolventne oziroma so najmanj blizu meje med solventnostjo in insolventnostjo. Na včerajšnjem sestanku na SŽ naj bi sogovorniki sicer postavili oceno, da bodo SŽ insolventne v roku treh mesecev. Prepolovitev bilančne izgube SŽ, kar premier Pahor šteje za največji dosežek rednih mesečnih obiskov, torej prinaša izjemno kratkoročno rešitev za družbo.

Z državnim pokritjem izgube potniškega prometa "vreča brez dna" torej še ni bila zašita, kot je v prispodobi premier Pahor že nekajkrat opisal prioritetno nalogo države na SŽ. Spomnimo, za kar okoli pol milijarde evrov ukrepov je povezanih s SŽ. Ob že obljubljenih 38 milijonih evrov pokritja bilančne izgube potniškega prometa železnice pričakujejo še izdajo 200-milijonske obveznice in prevalitev okoli 120 milijonov evrov dolga SŽ na državo. Ali bo kateri od teh ukrepov uresničen, se država še ni izrekla. Prav tako ne, kakšno reorganizacijo družbe pričakuje. Minister Vlačič je napovedal, da bo medresorska skupina za SŽ v prihodnjih dveh, treh tednih v zvezi s sanacijo okoli 350 milijonov evrov dolga železnic pripravila predlog. "Stečaj, ki grozi, za nas ni opcija," je dejal Vlačič.

Premier Pahor sicer opozarja, da morajo ukrepati tudi v SŽ, predvsem pri zagotavljanju dobičkonosnosti tovornega prometa. Brankovič konkretnih finančnih podatkov o poslovanju tovornega prometa ne razkriva, polaga pa velike upe v odpiranje predstavništev v tujini in v sodelovanje z Deutsche Bahnom, o čemer pa včeraj prav tako ni želel konkretno spregovoriti. Na naše vprašanje, ali so projekti z Deutsche Bahn nujni za zagotovitev pozitivnega poslovanja tovornega prometa, je Brankovič odgovoril, da delajo tako, kot da projektov z nemškim železniškim prevoznikom nimajo.

Vir:Dnevnik.si

Ljubljana - Vendar so k januarskemu znižanju cen prispevale pretežno le razprodaje tekstila in obutve, ki jih seveda v isti osebi ne kupujemo dvakrat v sezoni: prvič, ko so dražje in znova čez dva meseca, ko so cenejše. Zato smo lahko do takega papirnatega boja zoper inflacijo zadržani. Ker so se cene brez vpliva tekstila in obutve tudi januarja dvignile za 0,5 odstotka, lahko ugotovimo, da je bilo februarskih podražitev vendarle za 0,1 odstotne točke manj kot januarskih. Tudi primerjava s povprečjem evrskih držav se izboljšuje.

Decembra je namreč pri nas kazala prehitevanje cen kar za 133 odstotkov, v januarju manj, namreč za 80 odstotkov, zdaj pa bi morala biti razdalja še manjša. Kot je sporočil državni statistični urad, so se cene življenjskih potrebščin po z Evropo uskladenem načinu računanja februarja letos v primerjavi z januarjem povečale za 0,3 odstotka. Od tega se je blago podražilo za 0,4 odstotka, storitve za 0,2 odstotka.

V primerjavi z lanskim decembrom so bile cene nižje za 0,2 odstotka, a v primerjavi z lanskim februarjem višje za 1,6 odstotka. Po računu za domačo rabo so bile te cene februarja za 0,4 odstotka višje, kot so bile januarja letos, in sicer pri blagu višje za 0,5 odstotka pri storitvah za 0,3 odstotka višje. V primerjavi z decembrom so se znižale za 0,4 odstotka v primerjavi z lanskim februarjem pa so bile višje za 1,3 odstotka.

 K skupnemu mesečnemu povečanju so po 0,1 točke prispevali dražni energenti, nadalje počitnice v paketu, pa komunalne storitve, ter hrana, in tudi druge februarske podražitve. Seštevek podražitev je torej dosegel 0,5 odstotka. Ta seštevek se je nato na račun vseh februarskih pocenitev zmanjšal za 0,1 odstotne točke. Urad je ugotovil, da se je skupina »stanovanje« februarja podražila za 1,3 odstotka.

Že drugi mesec zapored so se v tej skupini podražile komunalne storitve, tokrat za 2,9 odstotka.Od tega se jeodvoz smeti podražil v povprečju kar za 9 odstotkov, oskrba z vodo za 2,4 ter kanalščina za 1,4 odstotka. Gorivo in energija sta bila dražja za 1 odstotek, saj se je plin podražil za 2,9 odstotka, daljinsko ogrevanje za 2,4, trdo gorivo za 1, tekoče za 0,5 ter elektrika za 0,4 odstotka.

Vir:Delo

Ljubljana - Cena mestne mesečne vozovnice za odrasle je 32 evrov, otroci bodo potovali po polovični ceni, mlajši od šest let pa brezplačno.

Z mestno mesečno vozovnico lahko potniki neomejeno potujejo z vlaki znotraj ljubljanskega mestnega območja med 15 postajami oziroma postajališči, in sicer Ljubljana, Ljubljana Zalog, Ljubljana Polje, BTC, Ljubljana Rakovnik, Ljubljana Vodmat, Brezovica, Ljubljana Tivoli, Medno, Ljubljana Vižmarje, Ljubljana Stegne, Litostroj, Ljubljana Črnuče, Ljubljana Ježica, Ljubljana Brinje.

Vozovnice je mogoče kupiti na vseh potniških blagajnah. Če potnik vstopi v vlak na postaji ali postajališču, kjer vozovnice ni mogoče kupiti, jo lahko kupi pri sprevodniku v vlaku, ne da bi bilo treba plačati dodatek, so sporočili s Slovenskih železnic. Že od marca lani je na voljo mestna dnevna vozovnica. Vozovnico so potniki dobro sprejeli, zato so se na Slovenskih železnicah odločili, da potnikom ponudijo še mestno mesečno vozovnico.

Vir:Delo.si

Ljubljana - Cene rabljenih stanovanj v Sloveniji so se v četrtem trimesečju lani po štirih zaporednih četrtletjih zniževanja v povprečju prvič spet dvignile. Zdaj so približno spet na ravni z začetka leta 2007 in za približno 13 odstotnih točk nižje kot v tretjem četrtletju 2008, ko so dosegle doslej najvišjo raven. Cene rabljenih stanovanj so se tudi v zadnjem lanskem četrtletju, tako kot v tretjem četrtletju 2009, v Ljubljani gibale drugače kot zunaj prestolnice. V Ljubljani so se znižale za 1,2 odstotka, zunaj Ljubljane pa zvišale za 4,7 odstotka.

Smer njihovega gibanja je bila nasprotna kot v predhodnem četrtletju, takrat je bil namreč v Ljubljani izmerjen dvig, zunaj Ljubljane pa padec cen rabljenih stanovanj. Iz četrtletja v četrtletje menjavajoča se smer gibanja cen rabljenih stanovanj kaže na veliko negotovost na trgu stanovanjskih nepremičnin, novih in rabljenih, poudarjajo na statističnem uradu. Trg stanovanjskih nepremičnin, ki je ob koncu leta 2008 in v prvi polovici leta 2009 v pričakovanju znatnega padca cen skoraj zamrl, je v zadnjem četrtletju lani pokazal znake okrevanja.

Število transakcij se je namreč znatno okrepilo (za 70 odstotkov glede na predhodno četrtletje) in se približalo povprečju iz predkriznega obdobja. Ni še jasno, ali to povečanje že pomeni oživitev običajnega trga ali le trenutno realizacijo tistih nujnih nepremičninskih transakcij, ki so bile v preteklem letu zaradi pričakovanega znižanja cen zadržane ali prestavljene, menijo na uradu. Zaradi negotovega gospodarskega okrevanja države bo tudi nepremičninski trg v prihodnjih četrtletjih zelo verjetno še naprej neustaljen in cene bodo verjetno enkrat naraščale, drugič spet padale, dodajajo. V zadnjem lanskem četrtletju se je precej povečalo tudi število transakcij družinskih hiš. Vseh transakcij, ki bi jih lahko upoštevali v izračunu indeksa cen, je bilo v Sloveniji 404 ali le nekoliko manj od povprečnega četrtletnega števila transakcij (420) v predkriznih letih 2007 in 2008.

Vir:Delo.si