O zakonu, ki prinaša to novo proračunsko porabo, mora sedaj glasovati še senat, česar pa ni pričakovati pred začetkom prihodnjega leta. Poleg tega je pričakovati velike težave pri sprejemanju paketa v senatu, kjer je demokratska večina šibkejša kot v predstavniškem domu. Že ob tokratnem glasovanju je zakon podprlo le 217 kongresnikov, kar 212 pa jih je bilo proti. Zakona tako ni podprl prav noben republikanec, proti pa je glasovalo tudi 40 demokratskih kongresnikov.

Vodja demokratske večine v predstavniškem domu Nancy Pelosi se je tako morala zelo potruditi, da je zagotovila potrebno število glasov, še posebej zato, ker so pred tem kongresniki prav tako s tesno večino štirih glasov podprli zakon, ki zveznim oblastem omogoča novo zadolževanje v višini 290 milijard dolarjev. Tako republikanci kot bolj konservativni demokrati namreč močno nasprotujejo novemu zadolževanju, ki bo še povečalo proračunski primanjkljaj. Ta je trenutno pri desetih odstotkih bruto domačega proizvoda.

Paket sicer v veliki meri predvideva podaljšanje programov iz 787 milijard dolarjev vrednega paketa javnofinančnih spodbud, ki ga je kongres sprejel februarja. Med drugim predvideva dodatna sredstva za gradnjo cest, stanovanj in komunalne infrastrukture. Poleg tega predvideva tudi podaljšanje nadomestil za brezposelne, ki bi se sicer iztekla ob koncu leta, sredstva za zdravstveno varstvo brezposelnih, socialne transferje najrevnejšim, dodatna sredstva za zvezne države in lokalne oblasti, ki se zaradi zmanjšanih javnofinančnih prihodkov nahajajo v velikih težavah in s težavo financirajo programe zdravstvenega zavarovanja in zagotavljanja javnih storitev. S tem naj bi tako preprečili odpuščanje, policistov, učiteljev in gasilcev.

V zakon pa niso vključene obljube predsednika Baracka Obame, ki je pred dobrim tednom napovedal, da naj bi vsem upokojencem in veteranom namenili enkratno izplačilo v višini 250 dolarjev, uvedli dodatne davčne olajšave za manjša podjetja, ki v ZDA zaposlujejo dve tretjini delovne sile, spodbudili posojila majhnim podjetjem in uvedli davčne olajšave za energetsko učinkovitejšo obnovo hiš in stanovanj.

Paket naj bi po navedbah demokratov znašal 154 milijard dolarjev, dodatnih 20 milijard pa naj bi finančno ministrstvo namenilo za sklad za gradnjo avtocest, ki ima težave s financiranjem. Približno polovico sredstev naj bi zagotovili s prenosom neporabljenih sredstev iz 700 milijard dolarjev vrednega sklada za reševanje finančnega sektorja, kjer bodo oblasti po zadnjih podatkih porabile veliko manj denarja od prvotnih predvidevanj. Medtem ko je Obama sprejem zakonodaje pozdravil kot "niz produktivnih zamisli v odgovor na velike potrebe", republikanci pa so posvarili, da gre le še za dodatno povečanje zadolženosti in da bi morali omenjena neporabljena sredstva porabiti za zmanjševanje primanjkljaja.

Vir:Dnevnik.si

V Londonu se je indeks FTSE 100 zvišal za 0,9 odstotka, v Frankfurtu je DAX pridobil 0,5 odstotka, v Parizu pa je CAC 40 zrasel za 0,4 odstotka. Enako so nekoliko bolj pozitivno kot v torek dan začeli tudi indeksi na ostalih evropskih borzah, je poročala francoska tiskovna agencija AFP.

Vlagatelji z zaskrbljenostjo spremljajo dogajanje v Grčiji, ki ima težave z visokim primanjkljajem, in v Avstriji, kjer so v so ponedeljek podržavili šesto največjo banko v državi, ki je zašla v resne težave. Na vodilni azijski borzi v Tokiu so se tečaji danes v povprečju zvišali ter trgovanje končali na najvišjih ravneh v zadnjih sedmih tednih.

Indeks Nikkei je porasel za 93,93 točke oz. 0,93 odstotka na 10.177,41 točke. Na ostalih azijskih borzah vlagatelji čakajo na odločitev ameriške centralne banke, indeksi pa so končali nižje kot v torek. V Hongkongu je osrednji indeks padel za 0,9 odstotka, v Južni Koreji pa za 0,1 odstotka. Enako je bilo na borzah na Kitajskem, v Avstraliji in na Tajvanu.

Tečaji delnic na borzi na Wall Streetu so se v torek znižali, kar je posledica bojazni pred inflacijo. Cene industrijskih proizvodov pri proizvajalcih so se novembra zvišale bolj, kot pa se je pričakovalo, razpoloženja vlagateljev pa ni mogla izboljšati niti novica o spodbudni rasti obsega industrijske proizvodnje v ZDA.

Vir:Dnevnik.si

Washington - Ameriški predsednik Barack Obama je pozval banke naj pričnejo posojati več denarja, predvsem malim in srednje velikim podjetjem. Obama se je namreč srečal z direktorji vseh večjih bank v ZDA, sam sestanek pa je opisal kot "iskren". Vodilne može je spomnil tudi na izdatno finančno pomoč, ki so jo v času finančne in gospodarske krize prejeli s strani države, zato meni, da je sedaj čas, da banke aktivno sodelujejo pri reševanju domačega gospodarstva.

Že pred sestankom je predsednik Obama jasno povedal, da na položaj ni bil izvoljen z namenom reševanja "kopico bogatih bančnikov iz Wall Streeta". "Ameriške banke so prejele ogromno denarja za ponoven zagon v času krize, ta denar pa je pravzaprav prišel s strani davkoplačevalcev. Sedaj, ko so banke spet normalno poslujejo pričakujem, da bodo vrnile uslugo", je po srečanju dejal Obama. Med ameriškimi davkoplačevalci se namreč še vedno ni povsem polegla jeza, ko je Obama napovedal, da bo bankam odobril pomoč v višini 700 milijard dolarjev.

Finančna družba Citigroup je že pripravljena na poplačilo dolga državi v višini 20 milijard, podobno odločitev so sprejeli tudi v banki Wells Fargo, ki bo v državno blagajno vrnila 25 milijard dolarjev. Obama je obenem tudi napovedal, da bo nadaljeval z reformo finančnih regulacij, ki pa jo mora odobriti še ameriški senat. Reforma vključuje neke vrste varnostni mehanizem, saj bodo lahko nadzorniki preprečili posel, ki bi potencialno lahko škodil samemu gospodarstvu, kot tudi davkoplačevalcem.

Vir:Delo.si

Kljub temu bodo še enkrat morale vložiti denar v načeto banko. Bavarska deželna banka bo za sanacijo izgub, ki jih je banka Hypo "pridelala" na Balkanu, prispevala 825 milijonov evrov, 200 milijonov bo plačala dežela Koroška, 30 milijonov zavarovalnica GRAWE, avstrijska država pa bo prispevala 540 milijonov evrov. To je v Avstriji že drugo podržavljenje banke v zadnjem letu. Letos je država že postala lastnica banke Kommunalkredit. Po telefonu tudi šef Evropske centralne banke Za zaprtimi vrati avstrijskega finančnega ministrstva se je v noči na ponedeljek dogajala prava drama. Minister Pröll je povedal, da je šlo za najtežje razmere, v katerih se je znašlo avstrijsko bančništvo v zadnjih desetih letih, in bila je velika nevarnost, da bi šla banka Hypo resnično v stečaj.

Že ob 18. uri so na pogajanja, kjer sta za mizo že sedela avstrijski finančni minister Pröll in bavarski finančni minister Georg Fahrenschon, poklicali še vse generalne direktorje štirih najmočnejših avstrijskih bank ter se z njimi dogovorili, da bodo banki Hypo za zagotavljanje likvidnosti pomagale z dodatnimi 500 milijoni posojil. Ponoči se je po telefonu vključil v pogajanja tudi šef Evropske centralne banke (ECB) Jean-Claude Trichet in pogajajoče opozoril, da gre za banko, katere stečaj bi lahko ogrozil ves bančni sistem. Ker se pogajalci do 6. ure zjutraj še niso zmogli dogovoriti, je bančni nadzor že imenoval vladnega komisarja, ki bi začel upravljati banko ob 8. uri, ko bi se odprle poslovalnice. Če povzamemo bistveno, bi komisar še lahko dovolil komitentom banke po en dvig gotovine, odtekanje večjih vsot denarja pa bi takoj preprečil in tudi vse tiste transakcije, ki bi banko še bolj ogrozile. Pogajalcem so po 6. uri zjutraj že dostavili sporočilo o tem ukrepu nadzornega organa avstrijskega finančnega trga (FMA), pa se tem še vedno ni uspelo dogovoriti.

Politični ukaz iz Münchna: Znebite se banke Hypo

 Odločilen je bil dogovor z Bavarci. Bavarska deželna banka, ki tudi sama potrebuje državno pomoč, se je hotela na vsak način znebiti svojega 67-odstotnega deleža, avstrijski pogajalci pa so jo neuspešno skušali prepričati, naj ostane, da bi pomagala konsolidirati najhujše izgube. Še do jutranjih ur je veljalo, da bi avstrijska država prevzela le večino celovške banke. Toda politični ukaz iz Münchna se je glasil, da je treba na vsak način končati "koroško avanturo". Šele ko so Bavarci zagotovili, da bodo vseeno prispevali še 825 milijonov evrov, se jim je uspelo dogovoriti. Zaradi "koroške avanture" bo bavarska deželna banka morala odpisati 2,3 milijarde evrov, glavni direktor bavarske deželne banke Michael Kemmer pa je pozno popoldne moral odstopiti s svojega položaja. Vir:Dnevnik.si

Washington - Ameriški proizvajalec letal Boeing je po več kot dveh letih zamude le predstavilo novo potniško letalo 787 "Dreamliner". Gre za prvo novo reaktivno potniško letalo Boeinga v zadnjem desetletju, saj so njegovega predhodnika (model 777) pričeli izdelovati že leta 1995. V podjetju upajo, da jih bo Dreamliner vrnil na poti stare slave, saj vedno bolj izgubljajo bolj s konkurenčnim Airbusom, ki pa jim je poslalo voščilo ob uspešni predstavitvi novega modela.

Letalo je po navedbah vodilnih mož v Boeingu "okolju prijazno, bolj učinkovito in varčno, uporabniki pa bodo za manj denarja dobili večji užitek". "Menimo, da bo novo letalo uspešno, saj bo našim strankam nudilo ogromno užitkov", je dejal podpredsednik podjetja Jim Albaugh. Dodal je še, da bo novi Dreamliner "spremenil navade ljudi, ki radi letijo". Letalo je sestavljeno iz novih materialov na bazi ogljikovih vlaken, ki naj bi bili veliko bolj trpežni in lažji, kot tradicionalni aluminij.

V podjetju Boeing trdijo, da imajo že naročenih 800 modelov, cena enega pa se giblje okoli 150 milijonov dolarjev. Dreamliner bo sprejel med 200 in 300 potnikov (odvisno od konfiguracije), v enem poletu pa lahko preleti več kot 2500 navtičnih milj. Čeprav bo Dreamliner 787 svoje prve potnike pričel prevažati šele leta 2011, pa v podjetju upajo, da bo že testni let dokazal, da so še vedno vrhunski proizvajalci potniških letal.

Vir:Delo.si

Dubaj - Abu Dabi bo svojemu sosedu Dubaju pomagal z desetimi milijardami dolarjev, ki naj bi bili namenjeni "izpolnitvi nekaterih prihodnjih obveznosti Dubai Worlda", so zjutraj sporočili dubajski voditelji. Ti so kasneje povedali, da bodo 4,1 milijarde dolarjev namenili za odplačilo dolgov nepremičninske družbe Nakheel. Državni investicijski holding Dubai World je imel danes namreč rok za poplačilo islamskih sukuk obveznic svoje hčerinske nepremičninske družbe, zato naj bi 4,1 milijarde dolarjev iz posojila Abu Dabija namenili za izpolnitev te obveznosti.

Ta korak naj bi po mnenju poznavalcev ključen za ohranitev verodostojnosti Dubaja. "Danes smo tukaj, da pomirimo vlagatelje, upnike, zaposlene in naše državljane. Naša vlada bo v vseh trenutkih delovala v skladu s tržnimi načeli in mednarodno dogovorjenimi poslovnimi praksami. Naši najboljši dnevi so še pred nami," je povedal Said Al Maktum iz vladarske družine Maktumov, ki je obenem vodja osrednjega javnofinančnega organa v emiratu. Dubajska borza se je odzvala zelo pozitivno in zabeležila desetodstotno rast tečajev, podobno evforičen pa je bil tudi odziv v Abu Dabiju.

Dubajske oblasti so sicer pojasnile, da bodo preostanek izrednih sredstev Abu Dabija namenili za poplačilo obresti in financiranje rednih poslovnih dejavnosti Dubai World ter za poplačilo obstoječih upnikov in podizvajalcev do konca aprila 2010, če se bo Dubai Worldu uspelo dogovoriti glede prestrukturiranja dela dolga. Poznavalci sicer poudarjajo, da je odločitev Abu Dabija predvsem rešitev nepremičninskega velikana Nakheel, ki med drugim gradi nekatere izmed najbolj velikopoteznih dubajskih nepremičninskih projektov, kot je umetni otok Palma, ne gre pa izrecno za rešitev Dubaja s strani bogatega soseda.

Iz Dubai Worlda so sicer sporočili, da se z upniki še naprej pogajajo o odlogu plačila dela svojega dolga. Če jim bo to uspelo, imajo od dubajskih oblasti zagotovilo, da bodo zagotovile finančno pomoč za obratni kapital in plačilo obresti ter tako omogočile nadaljevanje ključnih projektov v emiratu. Istočasno pa naj bi oblasti v Dubaju že pripravljale tudi nov zakon o insolvenčnih postopkih, za primer, če bi Dubai World dejansko razglasil nezmožnost odplačila dolga. Osrednji državni investicijski holding Dubai World je skupaj z Nakheelom konec novembra upnike pozval k odlogu plačila približno 60 milijard dolarjev dolga do maja prihodnje leto. Kasneje so sporočili, da naj bi šlo za 26 milijard dolarjev.

Odločitev je močno pretresla svetovne finančne trge, povečala pa je tudi strah pred morebitnimi podobnimi težavami pri odplačilu državnega dolga v drugih delih sveta. Celotni dolg Dubaja in njegovih investicijskih družb naj bi sicer znašala vsaj 80 milijard dolarjev, najverjetneje pa presega 100 milijard dolarjev. Dubaj namreč za razliko od Abu Dabija nima velikih zalog nafte, svoj nesluten razmah v zadnjih letih, ki so ga spremljali dih jemajoči nepremičninski projekti in diverzifikacija portfelja v tujini, pa je financiral predvsem z zadolževanjem.

Svetovna finančna kriza je vsaj zaenkrat napihovanje balona ustavila, vprašanje pa je, če bo ta tudi počil. Večina poznavalcev meni, da politično in gospodarsko najvplivnejši Abu Dabi tega ne bo dovolil, vprašanje pa je le, kakšna bo cena njegove pomoči sosedu in kaj to pomeni za razmerje sil med obema vladarskima družinama - Maktumi v Dubaju in Al Nahjani v Abu Dabiju.

Vir:Delo.si

New York - Kot so poudarili v banki, ji bo dogovor s finančnim ministrstvom omogočil vrnitev na neodvisno pot. V skladu z dogovorom bo banka izdala za 20,5 milijarde dolarjev novih vrednostnih papirjev, od tega za 17 milijard dolarjev navadnih delnic, s temi sredstvi pa bo odplačala 20 milijard dolarjev pomoči. Poleg tega bo finančno ministrstvo v skladu z dogovorom istočasno z izdajo navadnih delnic v vrednosti 17 milijard dolarjev najprej prodalo lastniški delež v banki v višini petih milijard dolarjev, nato pa bo v roku šestih do 12 mesecev prodalo še preostanek 34-odstotnega deleža, ki ga ima v banki.

Citigroup, ena od bank, ki jih je kriza najhuje prizadela, je od države dobila okoli 45 milijard dolarjev pomoči. Vrniti jih mora le 20 milijard dolarjev, saj je del dolga državi že vrnila v obliki delnic, s čimer je država pridobila omenjeni 34-odstotni delež. O dogovoru med Citigroup in državo se je špekuliralo že vse od preteklega tedna, saj se je pritisk na eno od treh največjih bank v državi stopnjeval, potem ko so pomoč že vrnile skoraj vse velike banke, kot zadnja minuli teden Bank of America. Pomoči v višini 25 milijard dolarjev ni vrnila le še banka Wells Fargo. Vrnitev državne pomoči banke osvobaja primeža ostrejših omejitev finančnih oblasti, še posebej ko gre za plače vodilnim in za tvegane dejavnosti, istočasno pa so sedaj znova bolj izpostavljene tveganim naložbam. V primeru Citigroup je tako sedaj konec dogovora o delitvi tveganj iz portfelja slabih naložb v višini 300 milijard dolarjev.

Vir:Delo.si

Na višku finančne krize lansko jesen, ko je že kazalo, da bo finančni sistem ZDA in s tem tudi sistemi po svetu zgrmel v prepad, je kongres potrdil vzpostavitev 700 milijard dolarjev vrednega sklada za reševanje finančnega sistema. Takrat je veljal načelen dogovor, da bo sklad deloval le do konca letošnjega leta, neporabljena sredstva pa naj bi vrnili v proračun in tako pripomogli k zmanjšanju velikanskega primanjkljaja. Republikanci še vedno vztrajajo pri tem dogovoru, administracija predsednika Baracka Obame pa je spremenila ploščo.

Obama je že v torek napovedal, da bodo del denarja iz tega sklada porabili za spodbujanje zaposlovanja in odmrznitev posojilnega trga za mala podjetja, ki v ZDA zaposlujejo dve tretjini delovne sile. Kljub negativnemu javnemu mnenju glede 700 milijard dolarjev finančne injekcije v finnačni sektor, Obama zatrjuje, da je bila nujna Ameriški finančni minister Timothy Geithner je v sredo povedal, da bo sklad operativen še do 3. oktobra prihodnje leto, ker je to nujno potrebno za preprečitev morebitnih novih pretresov v finančnem sistemu.

Vlada se bo z denarjem iz sklada osredotočila na pomoč lastnikom domov, ki jim grozi zaplemba, in na pomoč malim podjetjem, da pridejo do posojil. Obama je v torek na inštitutu Brookings povedal, da verjetno še ni bilo tako zelo nepriljubljenega programa, kot je omenjeni 700 milijard dolarjev vreden sklad, vendar pa tudi ni bilo nobenega, ki bi bil tako nujno potreben.

Američani sklad sovražijo, ker je reševal banke, ki so bile soodgovorne za krizo, sami pri sebi pa zaradi te velike proračunske porabe ne opažajo velikega napredka. Obama se zaveda, da bi skozi kongres težko spravil nov paket javnofinančnih spodbud, zato želi z denarjem, ki mu je na voljo, pomiriti jezo ljudstva s spodbujanjem zaposlovanja. Geithner je v sredo zatrdil, da je 700 milijard dolarjev vreden sklad pomagal preprečiti še hujšo finančno krizo, kot je bila ta, iz katere se gospodarstvo ZDA šele izvija.

Od bank naj bi doslej dobili nazaj že 116 milijard dolarjev, pri čemer je vštetih tudi 45 milijard dolarjev, ki jih je v sredo plačala Bank of America. Do oktobra 2010 bodo porabili iz sklada skupaj 550 milijard dolarjev Velikim bankam se naenkrat mudi z vračanjem denarja, ker jim je vlada naprtila omejitve direktorskih plač in se želijo tega čim prej znebiti. Do konca naslednjega leta naj bi sklad dobil nazaj še 175 milijard dolarjev. Sicer pa naj bi po Geithnerjevih besedah do oktobra 2010 porabili iz sklada skupaj le 550 milijard dolarjev, pri čemer so v proračunu za 2009, ki se je iztekel 1. oktobra, plačali 364 milijarde. Od tega bodo izgubili 42 milijard.

GAO je sporočil, da bodo 30 milijard izgubili zaradi reševanja zavarovalnice AIG, ki denarja ne bo vrnila in malce več kot 30 milijard za reševanje avtomobilskih podjetij General Motors in Chrysler. S posojanjem bankam pa naj bi imeli dobiček malce več kot 19 milijard dolarjev. Poseben nadzorni odbor, ki ga je kongres ustanovil lani skupaj s skladom, pa je v sredo poročal, da sklad ni dosegel zaželenih ciljev.

Nevarnost hujše krize so sicer odvrnili, vendar pa niso uspeli odmrzniti posojilnega trga in zmanjšati števila propadlih hipotek. Poleg tega so velikim bankam dali bolj ali manj odkrit namig, da lahko počnejo neumnosti, ker jih bo na koncu rešil proračun. Zato je namera predsednika Obame, da z denarjem iz sklada poskusi doseči napredke na omenjenih dveh področjih razumljiva in politično nujna, če želijo demokrati prihodnje leto obdržati večino v kongresu.

Vir:Delo.si