Kranj - Leto 2009 je bilo še vedno v znamenju negotovih tečajev na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev, ki so vplivali na vrednotenje finančnih naložb tudi v Savi. Dosežen celotni dobiček za šest odstotkov presega načrtovano vrednost, od tistega v enakem obdobju preteklega leta pa je pomembno višji, poudarjajo v družbi.

Sava je lani ustvarila za 8,1 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je štiri odstotke manj kot v letu poprej, kažejo nerevidirani računovodski izkazi družbe, ki jih je Sava danes sporočila preko spletnih strani Ljubljanske borze. Preseganje načrta celotnega dobička je rezultat prodaje finančnih naložb po višjih vrednostih od načrtovanih, prejema dodatnih dividend, nižjih stroškov za obresti in najeta posojila kot predvideno ter prihrankov Save pri stroških poslovanja.

Bilančni dobiček Save je 31. decembra 2009 znašal 36,7 milijona evrov in omogoča izvrševanje sprejete politike izplačevanja dividend. Bilančna vsota Save pa je na dan 31. december 2009 znašala 693,5 milijona evrov, v strukturi virov sredstev pa je bil kapital družbe udeležen z 51 odstotki. Vrednost Savine delnice se je v letu 2009 gibala med 190 in 260 evri ter se v primerjavi s koncem preteklega leta znižala za 5,2 odstotka. Enotni tečaj delnice je na zadnji trgovalni dan znašal 240,1 evra, kar je 37 odstotkov več od njene knjigovodske vrednosti.

Družba Sava je matična družba Poslovne skupine Sava, ki skupaj obsega 31 družb. Poleg upravljanja odvisnih družb predstavljajo obsežen del njihove dejavnosti naložbene finance. Najpomembnejši dogodki, ki so krojili poslovno uspešnost leta 2009, so bili odprodaja 10,01-odstotnega lastniškega deleža v družbi Merkur, slabitve finančnih naložb, pomemben padec stroškov obresti za prejeta posojila zaradi znižanja variabilnega dela obrestne mere ter prihranki pri stroških poslovanja družbe.

Vir:Delo.si

Ljubljana - Danes se bo nadaljevala seja nadzornega sveta Vegrada, ki so jo prekinili 3. februarja, ker je morala glavna direktorica Hilda Tovšak nujno v Ljubljano. Seja ima obsežen dnevi red; najpomembnejše točke so pregled lanskih nerevidiranih poslovnih izkazov, letošnji poslovni načrt, pregled terjatev in obveznosti, osnutek načrta prestrukturiranja, načrt prodaje stanovanj v ljubljanski soseski Celovški dvori po nižji ceni in zagotavljanje likvidnostnih sredstev.

Osrednja točka današnje seje nadzornega sveta bo prav gotovo načrt organizacijskega, finančnega in kadrovskega prestrukturiranja podjetja iz Velenja. Kot pravi predsednik nadzornega sveta Vegrada Klemen Boštjančič, sicer predsednik uprave Minerala, pričakuje, da bo nadzorni svet danes dobil celovito informacijo s konkretnejšimi rešitvami Vegradovega prestrukturiranja, o katerem se je v javnosti že nekaj govorilo, in predvsem časovne roke, ki so bistvene za uresničitev prestrukturiranja. »Prestrukturiranje je proces, ki ga ne bo mogoče opraviti v mesecu ali dveh, kakor morda kdo zmotno misli. Zanj bo potrebnega več časa, to pa bo odvisno od tega, katera področja bo zajelo. Menim, da bi poleg organizacijskega, finančnega in kadrovskega področja moralo vključiti tudi komercialno področje, ki je v gradbeništvu izjemno pomembno. Še toliko bolj, ker se bodo gradbena podjetja morala podati na tuje trge, saj bo doma dela za vse premalo. Pričakujem, da bomo danes sprejeli tudi kakšne konkretne roke za uresničitev načrta prestrukturiranja,« pravi Boštjančič.

Revizija za obveznosti in terjatve Finančno prestrukturiranje med drugim zajema reševanje likvidnostnih težav, razčiščevanje obveznosti do dobaviteljev in terjatev do kupcev ter urejanje odnosov z bankami. Po podatkih predsednika nadzornega sveta razmerje med terjatvami in obveznostmi niti približno ni takšno, kot se je zadnje čase v javnosti špekulativno govorilo. »Po podatkih, ki jih imam, je približno toliko obveznosti, kolikor je terjatev, zato v tem ne vidim kakšnih posebnih težav, vendar bo treba te zadeve čim prej urediti z upniki in dobavitelji,« razlaga Boštjančič. Po njegovem bi morala terjatve in obveznosti dodatno pregledati revizija, zaradi česar se bo nadzorni svet v kratkem sestal z revizorji.

Kadrovsko prestrukturiranje bo prav tako zahtevno. Skupina Vegrad bo po načrtu do poletja število zaposlenih zmanjšala za 700. Zdaj je v skupini zaposlenih 1727 delavcev, od tega 880 za nedoločen čas in 847 za določen. Med zaposlenimi je približno 70 odstotkov tujcev, ki imajo stalna ali začasna delovna dovoljenja. To so predvsem delavci iz nekdanjih jugoslovanskih republik. Brez dela bodo najprej ostali tujci, ki delajo z začasnimi delovnimi dovoljenji, in delavci za določen čas. Nekaj bo tudi naravne fluktuacije oziroma tako imenovanih mehkih načinov zmanjševanja števila zaposlenih, kot so predčasne upokojitve, čakanje na upokojitev na zavodu za zaposlovanje in podobne. »Verjetno bo treba razmišljati tudi o kadrovskih spremembah na vodilnih mestih oziroma na krepitev vodstva s kadri, ki bi jih Vegrad glede na svojo velikost in razvejenost posla potreboval.

Zdaj je večina tega osredotočena na direktorico Hildo Tovšak, kar je pri tako velikem podjetju, kot je Vegrad, lahko težava. Opazil sem, da imajo podoben način vodenja druga velika slovenska gradbena podjetja in zato po vsej verjetnosti tudi težave,« razmišlja Boštjančič. Vegrad bo prvi znižal ceno stanovanj V sklop prestrukturiranja sodi še načrt prodaje približno 250 neprodanih stanovanj v ljubljanski soseski Celovški dvori, v kateri je 833 stanovanj; 119 jih Vegrad gradi za Mesto občino Ljubljana, 225 za ljubljanski stanovanjski sklad in 75 za republiški stanovanjski sklad na podlagi vloge mestnega stanovanjskega sklada o soinvestiranju gradnje neprofitnih najemnih stanovanj.

 S cenejšo prodajo teh stanovanj bi Vegrad prišel do prepotrebnih likvidnostnih sredstev. »Pomembna bo cena teh stanovanj. Bojim se, da Vegrad s ceno 2000 evrov za kvadratni meter, o kateri je bilo slišati v zadnjem času, ne bo pokril vseh stroškov,« pravi Boštjančič. Pomembno bo tudi to, v kakšni obliki bodo ta stanovanja prodana in kakšen bo dogovor z bankami o kreditiranju njihovega nakupa. V to bi se lahko vključila katera koli banka, vendar sogovornik meni, da bi bilo najbolj naravno, da bi bila to NLB, ki ima hipoteko na gradnjo stanovanj v Celovških dvorih. Boštjančič pravi, da bo Vegrad imel s cenejšo prodajo stanovanj prednost na trgu, ker se je za to odločil prvi, in bo tako pridobil največ kupcev.

Nadzorni svet se bo seznanil tudi z lanskimi Vegradovimi nerevidiranimi poslovnimi rezultati - družba je lani ustvarila 162 milijonov evrov prihodka in 50.000 evrov dobička - in z letošnjim poslovnim načrtom. Ta predvideva zmanjšanje števila zaposlenih, zmanjšanje prihodka za več kot 30 odstotkov glede na lanskega, kar pomeni, da bi ga bilo nekaj več kot sto milijonov evrov, in minimalno dobička oziroma poslovanje okoli pozitivne ničle.

Vir:Delo.si

Indeks Dow Jones je v začetnih minutah trgovanja pridobil že 0,71 odstotka, vrednost tehnološkega indeksa Nasdaq pa se je okrepila za 0,95 odstotka. Današnja rast sledi slabemu koncu torkovega trgovanja. Razočaranje vlagateljev nad podatki o poslabšanju razpoloženja med ameriškimi potrošniki je v torek namreč potisnila navzdol delnice na Wall Streetu.

Industrijski indeks Dow Jones se je znižal za 0,97 odstotka na 10.282,41 točke, tehnološki indeks Nasdaq pa za 1,28 odstotka na 2213,44 točke. Nespodbudne novice iz ZDA so danes navzdol potisnile tudi azijske borze. Zaupanje potrošnikov v ZDA se je februarja zaradi zaskrbljenosti nad nadaljnjim izgubljanjem delovnih mest februarja močno znižalo.

Kazalec potrošniškega zaupanja se je drugi letošnji mesec znižal za skoraj 11 točk na 46 točk. S tem se je končala trimesečna zaporedna rast kazalca. Začetni optimizem na Wall Streetu vsaj delno delijo tudi na osrednjih borzah stare celine. Kljub padcu razpoloženja med nemškimi potrošniki in potrditvi nemških statistikov glede stagnacije največjega evropskega gospodarstva v zadnjem lanskem trimesečju je indeks DAX na borzi v Frankfurtu zaenkrat pridobil 0,12 odstotka, na pariški borzi je vodilni indeks CAC 40 pridobil 0,24 odstotka, na borzi v Londonu pa je indeks FTSE 100 doslej pridobil že 0,45 odstotka.

Vir:Dnevnik.si

Novi obrat, ki je namenjen proizvodnji modificiranih proteinov - gre za drugo generacijo proteinov, ki predstavljajo izboljšano obliko bioloških zdravil -, bo v celoti pokril razvojne in komercialne potrebe po modificiranih proteinih za Sandoz, obenem pa skupaj z razvojnim centrom Biofarmacevtike Mengeš predstavlja center odličnosti za modifikacijo proteinov za celotno skupino Novartis.

Obrat bo odprl minister za zdravje Borut Miklavčič, novinarji pa se bodo o Sandozovi biofarmacevtiki in Lekovi vlogi znotraj nje lahko pogovarjali z direktorjem te enote v Sandozu Ameetom Mallikom. STA bo pogovor z Malikom objavila predvidoma prihodnji torek, 2. marca, na Kriznem ogledalu STA.

Druga generacija proteinov predstavlja izboljšano obliko bioloških zdravil. Velika ovira pri zdravljenju s proteini je ta, da se zaradi svojega osnovnega načina delovanja v telesu zadržujejo le kratek čas, so občutljivi za razgradnjo in lahko izzovejo imunski odziv (imunogenost). Imunski odziv namreč nevtralizira biološko učinkovitost, pospeši izločevanje proteina in lahko povzroči preobčutljivostne reakcije. Eden od pristopov pri reševanju teh težav je vezava polimerov na proteine, kar zmanjša pojav imunogenosti in podaljša čas zadrževanja proteina v telesu.

Vir:Dnevnik.si

Ljubljana - Družba Arkas, ki posreduje pri prodaji 21-odstotkov Mercatorja, bo do konca tega tedna ali v začetku prihodnjega pripravila strnjen seznam ponudnikov za nakup omenjenega deleža. "Preliminarna ocena je, da bi se lahko v ožji izbor za nakup deleža v Mercatorju uvrstili trije ponudniki," je povedal direktor Arkasa Uroš Marter. Marter poudarja, da strnjen seznam ponudnikov za 21-odstotni delež v Mercatorju še ni oblikovan. Z bankami, ki omenjeni delež prodajajo, se je treba namreč uskladiti za sestanek.

Med tistimi, ki bodo opravili skrbni pregled v Mercatorju, verjetno ne bo strateških investitorjev, saj neposredni tekmeci po Marterjevih besedah ponavadi tega ne počnejo. Po vsej verjetnosti bodo skrbni pregled izvedli samo finančni investitorji. Banke, ki prodajajo Mercator, bodo po oblikovanju strnjenega seznama ponudnikov za njihov delež skupaj z delničarji Mercator zaprosile za izvedbo skrbnega pregleda. Ta naj bi po načrtih potekal v marcu in aprilu, je še povedal Marter.

Delež v Mercatorju prodajajo Banka Koper, Unicredit, Gorenjska banka, Nova Kreditna banka Maribor, Abanka in Hypo banka. NLB in Banka Celje, ki imata v lasti 15 odstotkov Mercatorjevih delnic, pri čemer banki formalno nista bili del konzorcija prej omenjenih bank, a sta z Arkasom koordinirali prodajne aktivnosti, sta od prodaje odstopili.

Do 8. februarja je za nakup delnic

Mercatorja prispelo osem nezavezujočih ponudb, ponudniki pa za zdaj uradno niso znani. Uprava Mercatorja si želi stabilno lastništvo in resne, finančno močne lastnike, ki bodo omogočili nadaljevanje samostojnega razvoja Mercatorja kot vodilnega trgovca v regiji. Kot je pred časom dejal predsednik uprave družbe Žiga Debeljak, si želijo lastnike, ki bodo družbi sposobni tudi kaj dati, ne samo jemati.

Vodstvo Mercatorja v postopke prodaje ni vključeno, v okviru priprav na morebitno dokapitalizacijo za strateške povezave pa bodo pripravili vse potrebno za skrbni pregled Mercatorja. Pod kakšnimi pogoji in komu bodo dovolili vpogled "v drobovje Mercatorja", pa se bodo v družbi odločali posamično in po pregledu seznama interesentov, je še poudaril Debeljak.

Vir:Delo.si

Slovenci se radi pohvalimo, da smo varčen narod. Zaradi izjemno ugodnih posojilnih pogojev (nizkih obrestnih mer) v preteklih letih se je sicer razmerje med zadolženostjo in deležem privarčevanih sredstev prebivalstva, podobno kot v tujini, poslabševalo in smo bili čedalje bolj zadolženi, a kriza je spet spodbudila varčevanje. V raziskavah, ki jih na nacionalni ravni opravljajo različne družbe, kažejo, da približno 30 odstotkov Slovencev ne varčuje. Večina zato, ker ima premajhne dohodke, da bi si to lahko privoščila, nekaterim se ne zdi potrebno, spet drugi si tega ne morejo privoščiti, ker so zaradi velike investicije, kot je na primer nakup stanovanja, zadolženi in gre velik delež dohodka za mesečni obrok posojila. Med varčevalci je največ tistih, ki varčujejo za starost, in onih, ki si ustvarjajo zlato rezervo, torej za vsak primer, če bi se znašli v stiski. To je pokazala lanska raziskava Finančni omnibus, ki jo na reprezentativnem vzorcu za vso Slovenijo že več let opravlja družba GfK.

Finančna kriza, ki je v letu 2008 pokazala zobe predvsem vlagateljem na kapitalskih trgih, je povzročila, da so ljudje spet postali zadovoljni z majhnimi, a zagotovljenimi donosi. Tako je v omenjeni raziskavi v letu 2009 na vprašanje, kateri način varčevanja jim je najbližji, 43 odstotkov ljudi dejalo, da bi denar najraje shranili v banko. V primerjavi z letom prej se je ta delež povečal za skoraj deset odstotnih točk, in to predvsem na račun vlaganja v delnice, ki jih je kot najboljšo možnost plemenitenja denarja navedla desetina vprašanih (v letu 2008 pa 16 odstotkov).

Nekaj zaupanja so takrat zgubili tudi investicijski skladi, v katere bi lani spomladi, ko je bila raziskava izvedena, vlagalo devet odstotkov Slovencev (leto prej 13 odstotkov). Za polovico se je zmanjšalo tudi zanimanje za varčevanje v nacionalni stanovanjski shemi, pri čemer je treba poudariti, da je bil delež varčevalcev v tem produktu že prej komaj nekajodstoten. Na drugi strani so ljudje dali prednost tradicionalnim načinom vlaganja. Poleg že omenjenih bank - te so proti koncu leta 2008 kar tekmovale, katera bo ponudila višjo obrestno mero za vezane vloge, ki so zato za dolgoročne vezave lahko dosegle tudi zavidljivih in najverjetneje dolgo neponovljivih pet odstotkov donosa in več - so Slovenci (spet) odkrili varčevanje v nogavici. To možnost je kot najboljši način hranjenja denarja navedlo kar 15 odstotkov vprašanih (leto prej desetina), s treh na osem odstotkov pa se je povečal delež tistih, ki bi najraje vlagali v zlato.

Finančni strokovnjaki poudarjajo, da je zlato hranilec vrednosti, in vlagateljem svetujejo, da vanj vložijo manjši del svojih prihrankov ter tako zavarujejo preostali naložbeni portfelj. Bežanje iz skladov Ko so po strmoglavljenju finančnih trgov ob koncu leta 2008 Slovenci začeli bežati iz naložb, ki so jih imeli v vzajemnih skladih, so finančniki opozarjali, da gremo iz ene skrajnosti v drugo in delamo še eno veliko napako. V času, ko je na borzah vladal bik, številni vlagatelji niso bili dovolj poučeni o vzajemnih skladih, v katere so vlagali težko prislužene prihranke. Po nasvetih sumljivih »tržnikov« in prijateljev, ki »so že veliko zaslužili«, so nekontrolirano izbirali najbolj tvegane delniške in po možnosti še geografsko dokaj omejene sklade, ki v določenih obdobjih sicer lahko prinašajo zavidanja vredne dobičke, a je na drugi strani verjetnejša tudi možnost večjih izgub.

 V zlatih časih se želje ljudi po dobičku povečajo in vidijo (namenoma ali zaradi preslabe obveščenosti) zgolj eno plat medalje. Kljub opozorilom sicer redkih finančnikov, da smo Slovenci pri vlaganju v sklade preveč agresivni - velika večina sredstev se je stekala v najbolj tvegane -, mnogi niso verjeli, da se borzni trgi lahko v resnici obrnejo, saj večina naših vlagateljev z rovarjenjem medveda po borzah še ni imela izkušenj. Ko se je to zgodilo, pa so se ustrašili in začeli prodajati po možnosti pravkar kupljene točke vzajemnih skladov. Analize namreč kažejo, da je bilo največ sredstev vplačanih ravno v obdobju pred začetkom krize.

Hkrati pa so v celotnem letu 2008, z izjemo dveh mesecev, vlagatelji veliko bolj izstopali iz skladov, kot pa vstopali, sredstva so pretakali v produkte s praviloma majhnim, a zanesljivim donosom. Zakaj finančniki menijo, da so številni vlagatelji najverjetneje storili novo napako pri plemenitenju denarja? Pri varčevanju je najpomembnejše, da pred izbiro produktov, v katere bomo vložili sredstva, vemo, za kaj bomo varčevali, koliko časa in koliko tveganja, če sploh, si lahko privoščimo v zameno za donosnost glede na svoj finančni položaj in namen vlaganja. Na podlagi tega s pomočjo usposobljenega finančnega svetovalca naredimo primeren varčevalni načrt, ki se ga je nato treba držati. Dogajanje na finančnih trgih na nas potem ne bi smelo preveč vplivati, treba je predvsem slediti zastavljenemu cilju. Zaradi nenadnih dogodkov ni priporočljivo spreminjati poti, po kateri želimo prispeti na cilj. Če preveč kalkuliramo, prelagamo denar iz ene v drugo naložbo, si bomo najverjetneje naredili medvedjo uslugo. Ponavadi je rezultat čakanja na »najugodnejši trenutek« za vstop na kapitalski trg to, da pravi trenutek zamudimo, pravijo strokovnjaki. Potem ko so svetovni trgi strmoglavili in je marsikdo naložbe prodal po vrednosti, ki je bila tudi za več deset odstotkov nižja od že doseženih, je bilo lansko leto v znamenju rasti. Vprašanje pa je, koliko vlagateljev je pri tem sploh sodelovalo, razmišlja Thorsten Weinelt, vodilni strateg in vodja raziskav finančnih trgov ter investicijskega bančništva v UniCreditu.

Če pogledamo vplačila slovenskih varčevalcev, se to potrjuje tudi pri nas. Februarja lani je bilo neprimerno več izplačil kot vplačil v sklade, v nadaljevanju leta pa sicer vplačil več kot izplačil, vendar neprimerljivo manj kot pred krizo. Na drugi strani so bili donosi, ki so jih lani ustvarili vzajemni skladi, ki delujejo v Sloveniji, izjemno visoki. Kakor kažejo nekatere analize, je bil povprečni donos 219 delniških skladov 37-odstoten, 50 skladov je vlagateljem prineslo vsaj 50-odstotne dobičke, v rdečih številkah pa jih je končalo šest. Povprečni donos mešanih skladov je bil pri nas približno 18-odstoten, najslabši pa še vedno več kot osemodstoten. Tudi tisti, ki so imeli lani sredstva v obvezniških skladih, so bili lahko izjemno zadovoljni, saj je bila njihova naložba ob koncu leta vredna kar 15 odstotkov več kot na začetku. Priporočajo postopno vlaganje Za posameznika, ki želi dolgoročno varčevati, je vlaganje v vzajemne sklade dobra odločitev, seveda pa mora biti pripravljen sprejeti določeno tveganje, da se bo namesto pričakovanega večjega donosa, kot ga prinašajo tradicionalni načini varčevanja, vrednost vložka lahko tudi zmanjšala.

Finančniki priporočajo postopno vlaganje, to je redne mesečne nakupe točk skladov, s čimer dolgoročno dosežemo pričakovana nihanja na trgu. Če denimo vsak mesec kupujemo točke izbranih skladov za določen znesek, to pomeni, da bomo z rastjo na kapitalskih trgih kupovali čedalje manjše število točk in obratno, ko gre trg v nasprotno smer, bomo za isti denar lahko kupili več točk. Prav to bo pozneje, ko bo trg spet rasel, pripomoglo, da bomo na računu hitreje dosegli vsoto, ki smo jo imeli pred začetkom negativnega trenda. Poglejmo preprost, posplošen hipotetični primer. Če prvi mesec za 50 evrov lahko kupimo deset enot, drugi mesec zaradi rasti na trgu za enak znesek kupimo devet enot in tretji osem, pomeni, da imamo po treh mesecih 27 enot, ki so vredne približno 186 evrov, ob nakupu v zadnjem mesecu je točka vredna 6,25 evra. Če četrti mesec vrednost točke pade denimo na pet evrov in v petem mesecu na tri evre, pomeni, da smo lahko kupili deset in skoraj 17 točk, torej jih imamo v petih mesecih 54, za katere smo plačali 250 evrov. Ker je vrednost točke v petem mesecu tri evre, je naše premoženje vredno 162 evrov. Če je že naslednji mesec vrednost točke pet, pomeni, da smo jih dodatno lahko kupili deset, naše skupno premoženje pa je vredno 320 evrov. Če bi v obdobju, ko je bila točka vredna samo tri evre, kupili deset točk, bi v portfelj v šestih mesecih vložili 280 evrov, vreden pa bi bil 285 evrov.

Sicer pa nekateri finančniki opozarjajo, da včasih preveč poenostavljeno gledamo na nihanja na borznih trgih. Vedeti je treba, da če vrednost naše naložbe pade za 50 odstotkov, ne bo dovolj, da spet zraste za enak odstotek, da bomo imeli na računu enak znesek. Potrebna bo precej večja rast, kolikšna, pa je odvisno tudi od tega, ali smo izkoristili priložnost za ugodne nakupe, ko je bila vrednost točke nizka. Nekateri finančniki napovedujejo, da bomo dočakali še eno borzno dno, ki sicer ne bo tako globoko, kot je bilo zadnje, nato pa spet stabilno rast, kar pomeni, da tisti, ki so lanske dobičke zamudili, lahko sodelujejo pri naslednjih. A kot rečeno, za začetek dolgoročnega varčevanja je vedno pravi trenutek, dogajanje na borznem parketu pa ne poteka po vnaprej začrtanih poteh. Vir:Delo.si

Po besedah enega od predsednikov uprav večjega slovenskega živilskega podjetja, ki je želel ostati neimenovan, je Agrokor oziroma Konzum v lasti enega človeka (predsednika uprave Ivice Todorića, op. p.), ki se pogosto ne vede na podlagi ekonomskih zakonitosti, temveč ga vodijo čustva. Tako je bilo tudi leta 2007, ko so se politični odnosi med Slovenijo in Hrvaško zaostrili in ko je Konzum umaknil slovenske proizvode iz svojih polic, pravi naš sogovornik. Da je Todorić izjemno zamerljiv, kaže tudi, ko se je pred časom sprl z lastniki hrvaške družbe Gavrilović - njihove paštete je umaknil s polic Konzuma. Drugi poznavalec razmer pravi, da je Konzum v slabem likvidnostnem položaju, da dogovorjeni plačilni roki marsikdaj ne držijo in da dobavljeno blago pogosto plačuje s kompenzacijami. "Na neki način Konzum s svojimi dobavitelji ravna, tako kot se največja slovenska gradbena podjetja vedejo do podizvajalcev," dodaja naš sogovornik.

Predsednik uprave Mlinotesta David Nabergoj pravi, da so na policah Konzuma prisotni prek hčerinskega podjetja na Hrvaškem, kot Mlinotest pa niso. V Drogi Kolinski razlagajo, da je Konzum leta 2007 s polic umaknil čisto vse njihove izdelke. Poleg Cockte, Donata, Argete in Barcaffeja so bile to vse preostale blagovne znamke (1001 Cvet, Maestro, Zlato polje, Čokolešnik, Viki krema, Tomatina, Začinka, Belsad...), ki so jih v vmesnem času že odprodali. Neposrednega poslovnega odnosa s Konzumom v Drogi Kolinski niso vzpostavili še do danes, čeprav največji hrvaški trgovec - ker očitno to želijo potrošniki - prodaja znamki Cockta in Donat. "Izdelke teh dveh blagovnih znamk Konzum kupuje na veleprodajnem trgu," dodajajo v Drogi Kolinski. Predsednik uprave Palome Bojan Rajtmajer je pred dnevi v pogovoru za Dnevnik pojasnil, da je na nekaj metrov dolgi polici Konzuma, kjer prodajajo higienske izdelke, Palomino blago prisotno le na nekaj centimetrih. "Že nekaj časa si prizadevamo, da bi nam uspel preboj na Konzumove police, ki je na Hrvaškem največji trgovec, v bistveno večji meri," je dodal Rajtmajer.

Po drugi strani v Žitu razlagajo, da, odkar jih je Konzum umaknil s polic, jim vrnitev na njih ni uspela z nobenim proizvodom. Podobno zatrjuje predsednik uprave Skupine Pivovarna Laško Dušan Zorko: "Po umiku naših izdelkov je na policah Konzuma nekaj časa ostala Fructalova otroška hrana. Poleg tega je določen čas naša splitska pivovarna proizvajala pivo pod Konzumovo blagovno znamko, dokler pogodbe niso prekinili in jo sklenili z drugo pivovarno," razlaga Zorko. Po njegovem mnenju je hrvaško blago v Mercatorju zastopano solidno, kar po drugi strani ne velja za slovenske proizvajalce v Konzumu. V Agrokorju na številna naša vprašanja, med drugim, koliko slovenskih proizvodov je na policah Konzuma in ali bi v primeru uspešnega prevzema Mercatorja številne slovenske dobavitelje na policah Konzuma zamenjali s hrvaškimi, niso odgovorili.

Vir:Dnevnik.si

Ukrepi za rast

In s kakšnimi ukrepi nameravajo najpomembnejše družbe spodbujati rast prodaje? V Gorenju poleg novih izdelkov izpostavljajo krepitev marketinških dejavnosti na neevropskih trgih, v državah Srednje Azije in nekdanje Sovjetske zveze, v Luki Koper pa tudi na afriških in južnoameriških trgih. S prilagojeno ponudbo za kupca, programi zvestobe in dodatnimi storitvami nameravajo prodajo povečati v Skupini Mercator, ki jo vodi Žiga Debeljak. V Žitu poleg reorganizacije potniške službe, razvoja programa čokolade in čajev ter klasičnega oglaševanja načrtujejo tudi marketinško kampanjo na socialnem omrežju Facebook. "Krepitev in ponoven porast prodaje je nujna in hkrati zahtevna naloga, za katero ocenjujemo, da bo v letošnjem letu ključna," poudarja predsednik uprave Intereurope Ernest Gortan, ki za letošnje leto pričakuje povpraševanje na ravni iz zadnjega četrtletja 2009. V Telekomu Slovenije podrobnejših ukrepov, s katerimi bodo povečali prodajo, niso razkrili. Povedali so le, da bodo prodajo spodbujali s konsolidacijo slovenskih družb iz skupine Telekom, v Intereuropi pa menijo, da jim bo prodajo uspelo povečati z reorganizacijo in konsolidacijo.

Terjatve so in bodo težava

Med največjimi težavami v vprašanih družbah izpostavljajo predvsem problematične terjatve. "Največ težav pričakujemo na področju plačilne nediscipline in pri pridobivanju sredstev za financiranje investicij," pojasnjujejo v Luki Koper, ki jo vodi Gregor Veselko. Podobno meni tudi predsednik uprave Heliosa Uroš Slavinec, ki pojasnjuje, da imajo velik del prodaje sicer zavarovan, vendar to ne reši vseh težav. "Zavarovalnica ti sicer plača in nato terja kupca, ki pa ga lahko zaradi tega izgubiš," še pravi Slavinec. "Zaradi razmer na finančnih trgih bo dostop do dolgoročnih virov financiranja še vedno omejen in pritiski na obrestne marže še vedno visoki, kar bo povzročilo višje stroške financiranja," opozarjajo v Mercatorju.

Investicije omejene na najnujnejše

Prav zaradi oteženega dostopa do dolgoročnih virov financiranja in negotovih gospodarskih razmer v večini pomembnejših slovenskih družb načrtujejo le najnujnejše investicije. V Gorenju, ki ga vodi Franjo Bobinac, so nam povedali, da bodo investirali "zelo selektivno," medtem ko Gortan pravi, da se bodo letos omejili le na tiste investicije, za katere bodo ocenili, da so nujno potrebne za nemoteno poslovanje. Manjše investicije kot v minulih letih načrtujejo tudi v Žitu in Mercatorju. Za investicije, ki jih bodo financirali le iz lastnih virov, bodo v Skupini Mercator namenili 120 milijonov evrov (predvsem v osnovna sredstva in prenovo trgovin), od česar bodo naložbe v Sloveniji znašale 54 milijonov evrov. V Skupini Petrol nameravajo investirati 50 milijonov evrov, Luki Koper pa 35,8 milijona evrov, od česar večino v terminal za alkohole, zapolnitev lagun v zaledju prvega pomola, preureditev enega od skladišč in gradnjo parkirišča za kamione. Rekordne naložbe, s katerimi bodo povečali proizvodne zmogljivosti in s tem prodajo, pa načrtujejo v Skupini Krka. Letos naj bi jih bilo namreč za kar 176 milijonov evrov, v prihodnjem petletnem obdobju pa okoli 182 milijonov evrov letno.

Zaposlovali bodo le redki

Tako kot bodo v večini družb investirali le v "skrbno izbrane" projekte, bodo redke tudi nove zaposlitve. V Skupini Intereuropa, kjer so samo med junijem in novembrom lani število zaposlenih zmanjšali za 130, tudi za letošnje leto napovedujejo nadaljnjo zmanjšanje števila zaposlenih, v Skupini Gorenje bodo letos število zaposlenih zmanjšali za okoli 350, v Telekomu želijo ohraniti trend petodstotnega letnega zmanjšanja števila zaposlenih, prav tako pa bodo število zaposlenih (ponovno) zmanjšali tudi v Skupini Žito. Tudi v Luki ne načrtujejo novega zaposlovanja, predvidenih pa je 22 starostnih upokojitev. Na drugi strani v Skupini Mercator načrtujejo 2,6-odstotno povečanje števila zaposlenih, za nekaj manj kot pet odstotkov pa naj bi se povečalo število zaposlenih v Skupini Krka. Vir:Dnevnik.si