Zanimanje Kapitalske družbe (Kad) za delež v Mercatorju po Štembergerjevih ocenah ni verodostojno ravnanje niti ni v tem poslu koristno, ne za Mercator ne za resnega kupca, ki ima jasno strategijo in za čim boljše poslovanje Mercatorja. "Žalostno je, da vsako podjetje pri nas enačimo z nacionalnim interesom," je poudaril.

Štembergerja je v postopku prodaje 36 odstotkov Mercatorja presenetil predvsem hrvaški Agrokor, saj je pričakoval, da bo ta nastopil preko posrednika oz. enega od finančnih investitorjev. Njihov transparentni nastop po njegovih ocenah kaže na način odkritega komuniciranja.

Je pa prvega moža Ilirike kljub vsemu presenetilo zanimanje velikega števila finančnih kupcev za Mercator, saj je prepričan, da za finančnega kupca, razen specialista za to področje, kot je Bain Capital, ni veliko potenciala za zaslužek. Odprodaje podjetij, o katerih so vedno odločilno besedo imeli vodilni politiki, so po Štembergerjevem prepričanju izvirni greh sedanje gospodarske krize, zadolženosti in neučinkovitosti gospodarstva.

Tako rekoč od osamosvojitve so s premoženjem upravljali, gospodarili in odločali ljudje, ki v gospodarstvu niso imeli veliko izkušenj. To se vidi pri vsakokratnem kadrovanju, kjer iščejo predvsem lojalne kadre. Za državo imajo lahko posebno strateško vlogo samo podjetja, ki imajo monopolen položaj ali izjemno velik tržni delež, kar pa na dolgi rok ni vzdržno.

Država bi morala za taka podjetja, tako Štemberger, ustvariti čim bolj konkurenčno okolje. Vsa ostala podjetja bi morala biti za državo nestrateška, interes v njih pa ustvariti konkurenčno okolje. Prvi mož Ilirike se je dotaknil tudi reševanja Istrabenza. Kot je dejal, ima Petrol v koprski družbi žal angažirana velika sredstva, zato je njegov angažma razumljiv in potreben. "Razumem, da ga rešujemo, toda zavedati se je treba tudi, da je bil leta 2007 Petrol izrabljen kot pomoč za in pri privatizaciji Istrabenza," je poudaril in dodal, da je bilo to po njegovem takrat hudo narobe in je tudi zdaj.

Štemberger sicer nima dokazov, da je pri privatizaciji Istrabenza šlo za pomoč nekdanje vlade Igorju Bavčarju, meni pa, da je bila pomoč nekdanje vlade pri tem odločilnega pomena. Petrol je Bavčarjevemu taboru pomagal tako, da je objavil prevzem Istrabenza, s tem je blokiral 30 odstotkov prostih delnic Istrabenza, za katere upravi ni bilo treba zagotoviti lastnega denarja, ki ga ni imela, pač pa je ta sredstva plačal Petrol.

Pri tem je po Štembergerjevem mnenju glavno vlogo zagotovo odigral tedanji politični vrh, z vrsto operacij, s katerimi so navzkrižno zablokirali lastništvo v Istrabenzu in Petrolu s pretvezo, da gre za prevzemno grožnjo Petrolu. "Zdaj, ko se razpleta zgodba o sanaciji holdinga in ko banke zahtevajo svoj denar, je jasno, da ta prevzemna grožnja ni držala," je zatrdil. Za to po ocenah prvega moža Ilirike ne bo nihče odgovarjal. V sanacijo Istrabenza je vpletenih veliko različnih akterjev, ki imajo nekaj skupnih interesov, nekaj pa zagotovo čisto različnih. Od teh interesov bo odvisna rešitev Istrabenza, je še dejal Štemberger in pojasnil, da gre za iskanje razmerja lastnine ter dolga, ob tema pa zagotovo še interesa, kdo bo v prihodnje obvladoval dve strateški dejavnosti, energetike in plinov ter skladiščenja nafte.

Vir:Dnevnik.si

Nova Ljubljanska banka je potegnila črto pod kriznim letom 2009 in javnosti sporočila, da je na ravni skupine lani pridelala dobrih 80 milijonov evrov izgube. Največja grešnica v skupini NLB je frankfurtska hčerinska skupina LHB, ki je očitno rabila kot zelo velikodušen vir posojil za nekatera problematična podjetja. Še najmanj je za izgubo, prvo po začetku sanacije leta 1993, kriva nova uprava NLB, ki v tej zasedbi deluje šele dobra dva meseca in je podedovala posledice slabih odločitev svoje predhodnice - katastrofalno slabega nadzora v frankfurtski hčeri, domačih tajkunskih zgodb in lanskih neodgovornih koalicijskih igric, ki so NLB potisnile v enoletno agonijo vodenja.

Še posebno pa sta za položaj v NLB odgovorna vlada in kadrovsko podhranjeno ministrstvo za finance, ki v banki zastopa lastnico državo. Ne ta ne prejšnje vlade kot večinske lastnice NLB niso definirale jasne strategije banke, ki premore tretjino slovenskega bančnega sistema in ima razvejeno mrežo tudi na tujem. Tudi polomija s propadlo novoletno dokapitalizacijo banke je še enkrat pokazala, da ima NLB kot naša baje strateška državna naložba resne probleme s slovensko državo, ki z njo zelo nestrateško ravna.

To je zdaj po vsem sodeč zaskrbelo celo izkušene bankirje iz belgijske KBC: včeraj so napovedali sodelovanje pri njeni spomladanski dokapitalizaciji - kljub temu da iz NLB že skoraj štiri leta formalno izstopajo in zdaj prodajajo svoj delež. Očitno so Belgijci presodili, da bodo svoj delež bolje prodali, če bodo NLB prej priskrbeli kapitalsko injekcijo. O tem, da bi se minister Križanič s KBC pogodil, da jim prepusti večji (večinski?) delež NLB in jih kot strokovno in poslovno kompetentne solastnike zadrži v banki, pa je zdaj seveda iluzorno razmišljati.

Seveda je zdaj prva na potezi Jašovičeva uprava. Letos bo morala krepko zavihati rokave: najprej jo čaka temeljito in nelahko čiščenje in pospravljanje finančnih okostnjakov, zlasti iz frankfurtskih, tajkunskih in gradbinskih omar. Da se ne bo sčasoma spremenila v hranilnico za servisiranje slovenskih gospodinjstev, pa bo morala seveda več kot lani kreditirati perspektivne domače družbe.

Vir:Delo.si

Ljubljana - Finska ima zelo dobro infrastrukturo, ima najnižjo stopnjo koruptivnosti na svetu, zelo izobraženo delovno silo, ki je nekoliko cenejša kot v drugih nordijskih državah, gospodarstvo, ki spada med najbolj inovativna na svetu in je zato tudi za naša podjetja zelo zanimivo. Priložnost za dogovore o novih poslih se bo ponudila že 8. marca, ko bodo naši gospodarstveniki spremljali predsednika države Danila Türka na obisku na Finskem. Od tam pa bo delegacija odpotovala še v Litvo. Zadnja spada med deseterico držav, v katero smo letos, navzlic krizi, povečali izvoz, in sicer za dobro desetino. Kot so povedali na včerajšnjem pripravljalnem sestanku na GZS, se podjetja lahko prijavijo za ta obisk do 15. februarja. Čeravno Litva ni ravno velik trg (na njem se oskrbuje 3,6 milijona potrošnikov), smo v enajstih mesecih lani (za december statistika še ni objavila podatka) tja izvozili za 53,7 milijona evrov blaga; se pravi, več kot na Finsko, kamor smo ga v istem času prodali za 46,3 milijona evrov. Tako smo imeli v istem času lani v blagovni menjavi z Litvo 31,8 milijona evrov presežka, v trgovini s Finsko pa 14,7 milijona evrov primanjkljaja. Je pa še veliko neizrabljenih priložnosti za okrepitev sodelovanja med državama. Finska je med vodilnimi v svetu po vlaganjih v raziskave in razvoj in rezultat tega so številne inovacije, pravi namestnik finske veleposlanice v Sloveniji, Matti Nissinen.

Svojo državo je na včerajšnjem sestanku na GZS predstavil tudi kot dobro izhodišče za vstop na trge drugih nordijskih držav in Rusije, saj ima tudi zelo dobro infrastrukturo, v katero med drugim spada 24 letališč, železnica je enaka kot v Rusiji, energetska oskrba je zelo dobra (tretjino energije dobijo iz obnovljivih virov), politični sistem pa je stabilen. Priložnosti za okrepitev sodelovanja s to državo je veliko, zlasti na področju informacijske tehnologije, turizma, gozdarstva, okoljske strategije, energetike in v drugih dejavnosti; so pa Finci tudi zelo zainteresirani za skupen nastop na trgih držav Zahodnega Balkana.

Tudi Litva ima zelo dobro infrastrukturo in dobro izobraženo delovno silo. Na tisoč delavcev jih ima visoko izobrazbo dvakrat več kot v povprečju v EU, imajo kar 22 univerz in 28 samostojnih višjih ali visokih šol, 90 odstotkov prebivalstva pa govori vsaj en tuj jezik, pravi veleposlanik Litve v Sloveniji, Rimutis Klevečka. Sicer pa imajo v Litvi deset znanstveno-tehnoloških parkov in tri ekonomske cone, v katerih veljajo precejšnje davčne olajšave. Finski BDP je približno trikrat večji od našega. Po oceni (uradnega podatka še ni) je bil namreč lani 183,1 milijarde dolarjev (55. mesto na svetovni lestvici). BDP Litve pa je primerljiv z našim, saj je bil lani - po oceni - 53,3 milijarde dolarjev. Na Finskem trgu se oskrbuje približno 5,3 milijona potrošnikov, njihova kupna moč pa je velika, saj je BDP na prebivalca 34.900 dolarjev. V Litvi je precej nižji, in sicer 15.000 dolarjev na prebivalca. Globalna kriza je bolj prizadela Litvo kot Finsko. Medtem ko se je finsko gospodarstvo lani, glede na leto prej, skrčilo za 6,9 odstotka (ocena) se je litovsko kar za 16,8 odstotka. Tako je brezposelnost v Litvi poskočila kar na 15 odstotkov (ocena), na Finskem pa na 8,6 odstotka.

Vir:Delo.si

Ti razkrivajo, da bi bil Unicredit, ki ga v Sloveniji vodi France Arhar, v primeru, če bi Agrokor od slovenskih in tujih bank pridobil celoten paket delnic, ki so trenutno na prodaj, hrvaškemu trgovskemu velikanu pripravljen odobriti garancijo za financiranje prevzema delnic največjega slovenskega trgovca. "Potrdimo lahko, da namerava družba Unicredit Corporate and Investment Banking (UCIB) v sodelovanju s konzorcijem izbranih bank podpreti Agrokor z zagotovitvijo kreditnega aranžmaja, ki ga bo pridodala k Agrokorjevim lastnim sredstvom za nakup do stotih odstotkov delnic Mercatorja," piše v tako imenovanem podpornem pismu ("bank support letter"), ki so ga iz avstrijske izpostave Unicredita in Zagrebačke banke, ki je v lasti Unicredita, na začetku februarja poslali lastniku in predsedniku Skupine Agrokor Ivici Todoriću.

Dokument Unicredit za Ivico Todorica Po načrtu naj bi Agrokor z lastnimi sredstvi financiral polovico stroškov nakupa 36,3 odstotka delnic, preostali denar pa naj bi mu posodil bančni konzorcij. Če bi Agrokor isto razmerje med lastnimi in dolžniškimi sredstvi ohranil tudi v primeru kasnejšega prevzema Mercatorja in delnice kupoval po njihovi včerajšnji borzni vrednosti (170,7 evra), bi moral za nakup najeti za najmanj 320 milijonov evrov posojil. Pri tem velja spomniti, da je delež dolžniškega kapitala v financiranju Skupine Agrokor že konec lanskega septembra znašal skoraj 76 odstotkov, skupina pa je imela ob 790 milijonih evrov kapitala že za več kot milijardo evrov finančnih obveznosti. Je torej upravičeno domnevati, da bi Agrokor nakup Mercatorja financiral z njegovim izčrpavanjem prek zadolževanja in bolj ali manj prisilnega kupovanja slabih Agrokorjevih naložb?

Po natančnem branju Agrokorjeve ponudbe za pridobitev 36,3 odstotka delnic tega ni mogoče izključiti. Ta namreč omenja "konsolidacijo" Mercatorja in Agrokorja, pri čemer tudi v Unicreditu ugotavljajo, da "je Agrokorjev menedžment v zadnjih desetih letih dokazal, da je sposoben podjetja uspešno integrirati v skupino in izboljšati njihovo poslovanje". O stopnji avtonomnosti odločanja znotraj hrvaške skupine veliko pove tudi podatek, da Agrokor med "pomembnimi sinergijami", ki bodo nastale z nakupom Mercatorja, omenja tudi poenotenje distribucijske mreže, oglaševanja, marketinga in poslovnih procesov ter "skupno skladiščenje izdelkov". To je ob dejstvu, da bi bil Agrokor večinski ali celo edini lastnik Mercatorja bolj ali manj logično, prav tako kot napoved, da bo z Agrokorjem usklajeval širitvene načrte.

V povezavi z drugim ključnim vprašanjem, kaj bi Agrokorjev prevzem Mercatorja prinesel njegovim slovenskim dobaviteljem, pa je v ponudbi najti Agrokorjevo načelno "pripravljenost" za nadaljevanje "sodelovanja in podpiranja sedanjih, še posebej lokalnih dobaviteljev", izboljšanje in "ohranitev njihovih izdelkov na prodajnih policah Mercatorjevih trgovin". Pri tem v Agrokorju ne razkrivajo, ali je ta "pripravljenost" tudi časovno omejena, večpomenska pa je lahko tudi zaveza k "izboljšanju učinkovitosti dobaviteljske verige". V ponudbi in omenjenem pismu, ki ga je Agrokorju poslal Unicredit, velja opozoriti še na dve podrobnosti.

Prvič, medtem ko so v Agrokorju napovedali, da bodo zavezujočo ponudbo za Mercator oddali šele po tem, ko bodo opravili skrbni pregled družbe, so se v Unicreditu posla lotili drugače. Agrokorju so namreč že odobrili financiranje, čeprav po lastnih navedbah še niso zaključili skrbnega pregleda hrvaškega trgovskega koncerna. In drugič, v Unicreditu ocenjujejo, da prevzema Mercatorja ni mogoče izpeljati brez zelene luči slovenske vlade. V pismu Agrokorju so namreč zapisali, da "zaradi Mercatorjeve visoke odvisnosti od obstoječih kreditnih linij verjamejo, da bo moral vsak uspešen razpis sovpadati s pozitivnim mnenjem slovenskih oblasti in obstoječih Mercatorjevih posojilodajalcev".

Vir:Dnevnik.si 

Ljubljana - Povečalo se je tudi število transakcij, saj je bilo v omenjenem obdobju prodanih 395 stanovanj, največ v celotnem letu 2009, ugotavljajo na republiškem statističnem uradu.

Ali po enem letu stalnega zniževanja cen to pomeni že ustalitev cen na doseženi ravni je še prezgodaj govoriti, ocenjujejo v statističnem uradu. Ob tem dodajajo, da rast števila transakcij lahko pomeni, da je prodajalcem z inovativnimi prodajnimi pristopi in nižjimi cenami uspelo prepričati nekoliko več kupcev kot v prejšnjem četrtletju.

V primerjavi z najvišjimi vrednostmi sredi leta 2008 se je sicer indeks cen novih stanovanj v zadnjem četrtletju lani znižal za 21,5 indeksne točke. Na uradu tudi poudarjajo, da so cene novozgrajenih stanovanj od četrtega četrtletja 2006 do tretjega četrtletja 2008 hitro naraščale, in sicer s povprečno četrtletno stopnjo 3,1 odstotka. Zatem pa so v naslednjih petih četrtletjih hitro upadale, in sicer s povprečno četrtletno stopnjo 3,7 odstotka.

V drugi polovici leta 2009 so tako bile cene novozgrajenih stanovanj na približno enaki ravni kot ob začetku leta 2007. V zadnjem četrtletju lani je bilo prodanih 395 novogradenj, največ v vsem letu 2009. V primerjavi z enakim obdobjem predlani to pomeni krepko več kot podvojitev števila prodaj. Izkazano najvišje število prodaj novogradenj v letu 2009 je bilo doseženo v zadnjem četrtletju 2009 tudi zaradi metodološke spremembe pri zajemu podatkov.

V statistično raziskovanje o cenah novogradenj je bilo namreč na novo vključenih 54 podjetij, ki so prispevala podatke za kar 15 odstotkov vseh transakcij. Toda tudi brez transakcij na novo vključenih poročevalskih podjetij je bila največja prodaja v letu 2009 dosežena prav v zadnjem četrtletju.

Vir:Delo.si

Ljubljana - Skupina bank, ki ima v lasti skupaj 36-odstotni delež Mercatorja, je do ponedeljkovega izteka roka prejela skupno osem nezavezujočih ponudb za nakup omenjenega deleža v največji slovenski trgovski družbi, so danes sporočili iz podjetja Arkas.

Kdo so ponudniki, zaenkrat banke ne bodo razkrile. V naslednji fazi prodajnega procesa bodo banke preučile prispele ponudbe in med njimi izbrale ožji krog ponudnikov, za katere se predvideva, da jim bo v marcu omogočena izvedba skrbnega pregleda družbe Mercator. Banka Koper, Unicredit, Gorenjska banka, Nova Kreditna banka Maribor, Abanka in Hypo banka skupaj prodajajo 21 odstotkov delnic Mercatorja, pri prodaji pa posreduje omenjena družba Arkas.

Preostalih 15 odstotkov Mercatorjevih delnic, ki so naprodaj, imata v lasti Nova Ljubljanska banka in Banka Celje, ki formalno sicer nista del konzorcija prej omenjenih bank, a z Arkasom koordinirata prodajne aktivnosti. Kot je že pred časom povedal direktor Arkasa Uroš Marter, je zanimanje za nakup Mercatorjevih delnic precejšnje.

Po ugibanjih gre predvsem za finančne sklade pa tudi trgovske družbe, ki delujejo na območju jugovzhodne Evrope. Prav tako se za nakup zanima tudi Kapitalska družba, ki je pred leti že bila lastnica Mercatorja, zatem pa je septembra 2005 svoj 15,34-odstotni delež prodala Istrabenzu. Morebitni kupci so se sicer s trgovsko družbo lahko seznanili 21. januarja. Prišlo jih je 19, ko jih je uprava seznanila s splošnimi informacijami, strategijo, tržnim položajem in poslovanjem skupine Mercator, ogledali pa so si tudi Mercatorjeve trgovine.

Vir:Delo.si

Dunaj - Dunajska borza, zdaj imenovana CEESEG, bo manjšinskim delničarjem Ljubljanske borze v najkrajšem možnem času predložila javno prevzemno ponudbo, so sporočili iz CEESEG. Ob tem so napovedali, da bodo na ustavno sodišče vložili pritožbo na odločitev vrhovnega sodišča, ki jim je naložilo objavo ponudbe za prevzem Ljubljanske borze. Kot navajajo v CEESEG, so v stalnem stiku z manjšinskimi delničarji Ljubljanske borze. "Še enkrat poudarjam, da smo zelo zainteresirani za nakup manjšinskih deležev in da želimo poiskati rešitev, ki bo koristila slovenskemu kapitalskemu trgu," je v sporočilu zapisal član uprave CEESEG Heinrich Schaller.

Slovensko vrhovno sodišče je 1. februarja letos potrdilo odločbo Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP), s katero je ta Dunajski borzi prepovedala uresničevanje glasovalnih pravic v Ljubljanski borzi, dokler ne objavi prevzemne ponudbe za Ljubljansko borzo ali ne zmanjša deleža glasovalnih pravic pod prevzemni prag oz. pod 25 odstotkov. "Družba prevzemnica že od objave novele zakona o prevzemih zagovarja mnenje, da je ta v nasprotju z ustavo, saj posega v obstoječa pravna razmerja in tako krši ustavno zagotovljeno prepoved povratnega učinka zakonov," so v današnjem sporočilu za javnost še zapisali v CEESEG. Holdinška družba CEESEG je sicer 100-odstotna lastnica operativne družbe Dunajske borze ter lastnica 81,01-odstotnega deleža Ljubljanske borze, 50,45-odstotnega deleža borze v Budimpešti in 92,74-odstotnega deleža borze v Pragi. 81,01-odstotni delež Ljubljanske borze je kupila junija 2008, ta delež pa je pri prestrukturiranju borzne skupine Dunaj-Budimpešta-Ljubljana-Praga ostal v lasti holdinške družbe CEESEG.

Prejšnji teden so napovedovali, da bodo v ponedeljek kupili dodatni, najmanj 16,443-odstotni delež v Ljubljanski borzi. Za zdaj o nakupu omenjenega deleža še niso obvestili javnosti. ATVP je decembra 2008 Dunajski borzi zaradi kršitve prevzemne zakonodaje odvzela glasovalne pravice v Ljubljanski borzi in jo pozvala, naj objavi prevzemno ponudbo za preostali, 19,99-odstotni delež Ljubljanske borze v lasti manjšinskih delničarjev. Ta je nato pred vrhovnim sodiščem skušala dokazati, da ni kršila zakona o prevzemih. Vrhovno sodišče pa je pred približno letom dni izdalo sklep, ki je imel naravo začasne odredbe, s katerim je Dunajski borzi vrnilo pravice za glasovanje na skupščini Ljubljanske borze. Primer je spremljal in zavlekel sum ATVP, da je šlo pri odločanju vrhovnega sodišča o tej zadevi za sume kaznivih dejanj, česar pa policijska preiskava ni potrdila. Tako je sredi lanskega oktobra potekel enoletni rok, do katerega bi morala Dunajska borza malim delničarjem Ljubljanske borze v morebitnem prevzemu plačati 1401 evro za delnico, torej toliko, kolikor je plačala leta 2008 ob pridobitvi 81-odstotnega deleža. Čeprav je vrhovno sodišče dalo prav ATVP, lahko Dunajčani teoretično malim delničarjem za delnico ponudijo samo en evro. Vir:Delo.si

Po prvih ocenah bo Nova Ljubljanska banka (NLB) lansko poslovno leto končala z okoli 20 milijonov evrov izgube, Skupina NLB pa kar z 80 milijonov evrov izgube, trdijo naši viri. Na slab rezultat poslovanja NLB, v kateri so se lani izmenjali trije predsedniki uprav in trije predsedniki nadzornega sveta, so večinoma vplivale enormne rezervacije in oslabitve. Pika na i za rezultat matične družbe pa je bila LHB Franfkurt. V novi upravi NLB so se namreč na koncu odločili še za precejšnje prevrednotenje kapitalskih naložb, večinoma na račun LHB Frankfurt, tako da je rezultat banke dobil negativni predznak.

Vir: Dnevnik.si