Zagreb - Nekdanji hrvaški premier Ivo Sanader je danes obiskal grob prvega hrvaškega predsednika in predsednika največje hrvaške stranke HDZ Franja Tuđmana, kjer je stranka obeležila deseto obletnico njegove smrti. Sanader se je odzval na izjave predsednika države Stipeta Mesića, ki je večkrat kritiziral njegovo vlogo pri privatizaciji naftne družbe Ina.

Častni predsednik Hrvaške demokratske skupnosti (HDZ) Sanader je danes novinarjem izjavil, da Mesić za razliko od Tuđmana končuje svoj mandat tako, kot ga je začel: "s šalami in lažmi". "Predlagam mu, naj se raje ne sklicuje prepogosto na Uskok (urad za boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu), ker bi Uskok lahko skočil med njega in njegove," je dejal Sanader, ki je bil na zagrebškem pokopališču Mirogoj s premierko Jadranko Kosor in ostalimi vodilnimi člani HDZ.

Gre za eno izmed prvih Sanaderjevih izjav za medije, potem ko je 1. julija odstopil s položaja premiera. Mesić je danes pred novinarji v Zagrebu že na kratko odgovoril na Sanaderjeve izjave: "Pozdravite ga!" V ponedeljek je Mesić za hrvaški radio dejal, da bi Uskok, ki preiskuje prodajo delnic Ine madžarski naftni družbi Mol, lahko na pogovor povabil tako Sanaderja kot nekdanjega podpredsednika vlade Damirja Polančeca, ki je odstopil zaradi domnevne vloge v aferi s prodajo delnic koprivniškega podjetja Podravka.

Hrvaški predsednik je izjavil, da bi Uskok lahko vprašal Sanaderja in Polančeca, kaj je Hrvaška dobila s prodajo delnic Ine madžarski naftni družb Mol, še posebej s prenosom pravic upravljanja madžarskim članom uprave. Mesić je dejal, da je štirikrat poklical Sanaderja, da bi pri vodilnih v Ini preveril, kaj se dogaja s prodajo tega podjetja Molu in je zahteval, da končajo preiskavo o celotni privatizaciji Ine, ki se je začela v času vlade pokojnega premierja Ivice Račana. Kot je še povedal Mesić, so v upravi Ine trdili, da ne vedo nič o prodaji delnic, medtem ko je Sanader odgovoril predsedniku države, da ni potrebe za pogovor z upravo Ine, ker se je "Polančec vse dogovoril".

Hrvaško državno tožilstvo je potrdilo, da preiskuje prodajo Ine Molu. Sporna naj bi bila pogodba s katero je takratna Sanaderjeva vlada prevzela dolgove iz nedobičkonosnega plinskega posla Ine, potem ko je Mol kupil 47 odstotkov delnic hrvaške naftne družbe in postal njen največji delničar. Za Mesića je sporno tudi to, da je takratna Sanaderjeva vlada prenesla vse pravice za upravljanje na madžarske partnerje v upravnem odboru.

Vir:Delo.si

Tokio - Japonska vlade je danes napovedala nov 81 milijard dolarjev vreden stimulacijski paket gospodarstvu, pri čemer bo večina, skoraj polovica, šla za finančno pomoč regijam, ostalo pa za povečanje zaposlenosti in okoljevarstvene rešitve.

Japonska se je za pripravo novega stimulacijskega paketa odločila zaradi vnovičnega poslabšanja razmer v japonskem gospodarstvu. Japonska je sicer od septembra lani pripravila štiri stimulacijske pakete, v skupini vrednosti 326 milijard dolarjev, kar je precej manj od ZDA (787 milijard dolarjev) in Kitajske (586 milijarde dolarjev). Učinki stimulacijskega paketa naj bi bili precej kratkoročni, ocenjujejo analitiki.

 Pomagali naj bi k večji porabi v državi, kar naj bi spodbudilo rast, vendar analitiki opozarjajo tudi na nevarnosti, ki jih ta paket prinaša. Tu gre predvsem za nevarnost deflacije in padca tečaja jena. Japonska, ki ima za ZDA drugo največje svetovno gospodarstvo, če se ne upošteva EU kot celota, se ubada tudi z ogromnim javnim dolgom. Ta je najvišji na svetu, dosega pa vrednost dvakratnega japonskega bruto domačega proizvoda (BDP). Ta je lani znašal približno 5000 milijard dolarjev.

Vir:Delo.si

Frankfurt - Nemški Volkswagen bo do januarja prihodnje leto kupil 19,9-odstotni delež v japonskem proizvajalcu avtomobilov Suzuki Motor. Za delež bo odštel 2,5 milijarde dolarjev. Prav tako naj bi Suzuki pridobil delež v največjem evropskem proizvajalcu avtomobilov. Finančne podrobnosti nakupa sicer niso znane, po dostopnih informacijah pa naj bi polovico kupnine, ki jo bo dobil od Nemcev, namenil za nakup delnic Volkswagna.

Posel naj bi bil končan do sredine februarja 2010. V obeh družbah so zatrdili, da so dosegli soglasje o vzpostavitvi dolgoročnega strateškega partnerstva. Po mnenju nekaterih analitikov bi lahko sodelovanje Volkswagna in Suzukija pospešilo prestrukturiranje svetovne avtomobilske industrije. S sodelovanjem nemškega in japonskega avtomobilskega proizvajalca naj bi se na azijskem trgu oblikovala široka prodajna mreža, saj je Volkswagen že močno prisoten na kitajskem trgu, Suzuki pa je pomemben igralec v Indiji.

 Glede na produktni portfelj, svetovno distribucijo in proizvodne zmogljivosti se družbi odlično dopolnjujeta. Volkswagen je pred nedavnim kupil 49,9-odstotni delež v nemškem proizvajalcu luksuznih avtomobilov Porscheju in namerava do leta 2011 pridobiti še preostali delež. Porsche naj bi tako postala deseta blagovna znamka nemškega proizvajalca.

Vodstvo Volkswagna si želi število blagovnih znamk povečati na 12. Kot navajajo v obeh družbah, želijo s skupnim nastopom odgovoriti na zahteve trga, ki beleži rast povpraševanja po okolju prijaznih avtomobilih. Analitiki poudarjajo, da je Suzuki po koncu sodelovanja z ameriškim General Motorsom moral najti močnega partnerja, da bo ostal konkurenčen.

Vir:Delo.si

Obama je že v ponedeljek napovedal, da so prišli do 200 milijard dolarjev s prihranki oziroma vračili denarja v 700 milijard dolarjev vrednem skladu za boj proti finančni krizi, ki ga je kongres potrdil oktobra lani. Ta denar je bil sicer namenjen le za zaustavitev finančne katastrofe in republikanci odločno nasprotujejo temu, da bi ga uporabljali kot neke vrste drugi stimulacijski paket.

Po besedah voditelja senatne manjšine Mitcha McConnella iz Kentuckyja se mora ves denar, ki ga v sklad vrnejo banke in drugi prejemniki, vrniti v proračun za zmanjšanje primanjkljaja. Takšen je bil dogovor lani jeseni. Vendar pa demokrati vidijo v tem priložnost, da pridejo do denarja za spodbujanje gospodarske rasti brez novih prepirov o dodatnem denarju za stimulacijo z republikanci.

Kongres je februarja skoraj povsem brez pomoči opozicijske stranke potrdil 787 milijard dolarjev vreden stimulacijski zakon, ki je zaslužen za to, da se ameriško gospodarstvo počasi vleče iz recesije. Nekateri gospodarski analitiki, kot je Paul Krugman, so Obamo ves čas pozivali, da je potreben še en podoben paket, sicer lahko gospodarstvo po krajšem okrevanju znova zapade v recesijo. Vendar pa je sprejemanje dodatnega stimulacijskega zakona za administracijo v tem času politično nemogoče.

Obama in demokrati zdaj vidijo priložnost v denarju, ki se steka nazaj v sklad za boj proti krizi. Obama je v torek na inštitutu Brookings dejal, da so se morali iz recesije, ki je bila tik pred tem, da postane depresija, prebiti s porabo, čeprav se zaveda nevarnosti velikih primanjkljajev. Vendar pa je še vedno preveč ljudi brez dela. Od začetka recesije decembra 2007 je delo izgubilo sedem milijonov ljudi.

Demokrati v kongresu ocenjujejo, da bi lahko za različne projekte, ki bi spodbudili zaposlovanje, namenili med 70 do 150 milijard dolarjev. Obama želi plačati vsem upokojencem in veteranom po 250 dolarjev, nameniti dodatno pomoč državam, da ne bodo prisiljene v odpuščanja, uvesti dodatne davčne olajšave za manjša podjetja, ki v ZDA zaposlujejo dve tretjini delovne sile, spodbuditi posojila majhnim podjetjem, podaljšati plačevanje podpore za brezposelnost in uvesti davčne olajšave za energetsko učinkovitejšo obnovo hiš in stanovanj.

Obama je v torek dejal, da doslej še noben program ni bil tako zelo nepriljubljen kot sklad za boj proti finančni krizi, vendar pa obenem doslej še noben ni bil tako nujno potreben. Republikance je ostro napadel kot tiste, ki so krizo zakuhali, sedaj pa ne storijo ničesar, da bi pomagali gospodarstvu, da se iz krize izvleče. Pri tem se zaveda, da sklad za boj proti krizi vse bolj postaja njegov, čeprav ga je potrdil predhodnik George Bush. S porabo denarja za ukrepe v smeri odpiranja novih delovnih mest si demokrati želijo ustvariti nekaj več dobre volje pri volivcih, saj so naslednjo jesen kongresne volitve.

Vir:Dnevnik.si

Evropska centralna banka (ECB) namreč trenutno za zavarovanje likvidnosti, ki jo namenja bančnemu sistemu v okviru različnih operacij refinanciranja, sprejema zavarovanje z najnižjo bonitetno oceno BBB-, ob koncu prihodnjega leta pa naj bi to pravilo spremenila na raven pred izbruhom finančne in gospodarske krize, to je na najnižjo boniteto A-.

Grške banke tako zaenkrat še lahko uporabljajo državne obveznice za zavarovanje v okviru refinanciranja ECB, a že v začetku 2011 bi lahko, če bodo ostale bonitetne agencije sledile zgledu Fitcha, grške banke ostale brez dostopa do tega ključnega vira likvidnosti in bi se morale zadolževati pod veliko manj ugodnimi pogoji. To bi bil prvi tak primer v zgodovini evrskega območja in bi utegnil pripeljati do resnih težav na grškem bančnem trgu. Edini kratkoročni način za razrešitev tega bi bila še ena posebna krizna sprememba pravil ECB, a zaenkrat v Frankfurtu po pisanju tujih tiskovnih agencij za tak ukrep ni veliko pripravljenosti. Kot je v ponedeljek dejal predsednik ECB Jean-Claude Trichet, od Grčije pričakujejo "pogumne" odločitve na področju javnih financ.

Glavni razlog za znižanje bonitetne ocene je bil namreč po navedbah Fitcha "nizka verodostojnost javnofinančnih ustanov in okvirja javnofinančne politike". Grčija bo v letošnjem letu zabeležila proračunski primanjkljaj v višini 12,7 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), v skladu s proračunskim predlogom nove socialistične vlade pa naj bi ga prihodnje leto z različnimi ukrepi oklestili vsaj na 9,1 odstotka BDP. Javni dolg pa naj bi pred stabilizacijo prilezel celo do 130 odstotkov BDP. Fitch je sicer omenil, da iz napovedi vlade razume, da naj bi v skladu s priporočili Evropske komisije do leta 2013 javnofinančni primanjkljaj uspela zmanjšati na raven treh odstotkov BDP, kot to predvideva pakt o stabilnosti in rasti. Tako v Bruslju kot v pomembnejših bonitetnih agencijah pa dvomijo v resničnost in verodostojnost napovedi grških oblasti.

Grške javne finance so namreč že vrsto let v hudih težavah, saj država zaradi neučinkovitega pobiranja davkov ne uspe zbrati dovolj proračunskih prihodkov, na drugi strani pa ji zaradi glasnega nasprotovanja različnih družbenih skupin, ki se pogosto sprevrže celo v nasilne proteste, ne uspe zmanjšati odhodkov. Kriza je razmere le še zaostrila.

Evropski komisar za gospodarske in denarne zadeve Joaquin Almunia je v torek posvaril, da so "težke razmere v eni članici območja evra razlog za zaskrbljenost v celotnem območju". "Jasno je, da se Grčija sooča z resnimi gospodarskimi in javnofinančnimi težavami, a potrebni so dodatni ukrepi," je povedal in dodal, da je proračunski predlog "prvi korak v pravi smeri". "Evropska komisija je pripravljena grškim oblastem pomagati pri pripravi celovitega programa javnofinančne konsolidacije in strukturnih reform," je zaključil.

Fitch je v torek sicer znižal tudi bonitetne ocene za štiri glavne grške poslovne banke. Te zaenkrat še poslujejo ustrezno, a imajo v svojih bilancah veliko državnih obveznic, zato bi padec ratinga grškega državnega dolga lahko poslabšal njihov položaj.

Vir:Dnevnik.si

København/Ljubljana - Udeleženci podnebne konference v Københavnu so danes med drugim prisluhnili predstavitvi rezultatom raziskave o okolju prijaznih evropskih prestolnicah. Okolju najbolj prijazen je prav København, Ljubljana pa se med 30 mesti uvršča na 19. mesto.

Po količini CO2 na prebivalca pa slovenska prestolnica zaseda tretje mesto. Raziskavo European Green City Indeks, ki jo je družba Siemens pripravila v sodelovanju z raziskovalnim oddelkom revije The Economist, Economist Intelligence Unit, je vodstvo slovenskega Siemensa še pred predstavitvijo v danski prestolnici predstavilo na novinarski konferenci v Ljubljani.

Dobri rezultati Ljubljane tudi na področju transporta, kakovosti zraka in pri okoljskem upravljanju Kot je pojasnila Martina Merslavič iz Siemensa, gre za prvo celovito in neodvisno primerjavo 30 evropskih političnih in gospodarskih prestolnic glede na njihovo okoljsko trajnost. Kot omenjeno, se je Ljubljana uvrstila na 19. mesto, v skupini prestolnic vzhodne Evrope pa so se pred njo uvrstila mesta Vilna, Riga, Varšava in Budimpešta. Najvišje na lestvici so se uvrstila nordijska mesta, na rep pa bolgarska Sofija in ukrajinski Kijev.

Okolju najbolj prijazno mesto je, kot omenjeno, København, sledijo pa Stockholm, Oslo, Dunaj, Amsterdam, Zürich, Helsinki, Berlin, Bruselj, Pariz in London. Pred Ljubljano so se uvrstili še Madrid, Vilna, Rim, Riga, Varšava, Budimpešta in Lozbona. Ljubljana je najboljši rezultat dosegla v podkategoriji neposrednih emisij ogljikovega dioksida (CO2) na prebivalca, kjer je po količini emisij tretje najčistejše mesto; uvršča se za Oslom in Carigradom.

Dobre rezultate je slovenska prestolnica dosegla tudi v kategorijah transporta, kakovosti zraka in na področju okoljskega upravljanja. Povprečna količina mestnih odpadkov na prebivalca znaša 511 kilogramov Sicer pa je raziskava pokazala, tako Merslavičeva, da imajo skoraj vsa mesta nižje emisije CO2 na prebivalca od povprečja evropske sedemindvajseterice, ki znaša 8,46 tone letno. 23 od 30 mest ima cilj za zmanjševanje CO2, ki je ločen od nacionalnih ciljev.

Več kot polovica prebivalcev v raziskavo vključenih mest bodisi hodi, kolesari ali uporablja javni prevoz na delo, dve tretjini mest pa aktivno promovira zelene oblike transporta. Povprečna količine mestnih odpadkov na prebivalca znaša 511 kilogramov, 24 mest pa uresničuje ukrepe za zmanjšanje količine odpadkov. Kot je poudarila Merslavičeva, pa v analiziranih mestih v povprečju še vedno ena tretjina ljudi uporablja avto za prevoz na delo, delež energije iz obnovljivih virov je majhen in znaša le 7,3 odstotka, kar je bistveno manj od evropskega cilja za povečanje obnovljivih virov na 20 odstotkov v letu 2020.

Le slaba polovica mest aktivno promovira uporabo zelene energije, problematično sta tudi puščanje vodovodov in majhen delež recikliranih odpadkov. Kot je še razvidno iz raziskave, je povezanost med uvrstitvijo na lestvici in gospodarskimi razmerami v posameznimi državami izrazita, na razvrstitev pa vplivajo tudi zgodovinska dejstva. Medtem med velikostjo mest in okoljsko prijaznostjo ni nobene povezave, je pa uvrstitev povezana z aktivnostjo civilne družbe. Na okoljske politike novih članic EU je imel vstop v unijo pozitiven vpliv, pri uvrstitvi pa je pomembna tudi lokacija posamezne države oz. razpoložljivi viri.

Vir:Delo.si

Ženeva - Svetovna gospodarska kriza je samo v zadnjem letu zahtevala ukinitev 20 milijonov delovnih mest po vsem svetu, so v ponedeljek sporočili iz Mednarodne organizacija ZN za delo (ILO). Ob tem so opozorili, da je več milijonov delovnih mest še vedno ogroženih, sploh v primeru, da bi vlade predčasno prenehale s spodbudami za krepitev gospodarstva. ILO ob tem opozarja, da kriza na področju trga dela še zdaleč ni minila.

Prav zato je po njihovem mnenju ključnega pomena, da se vlade izognejo prezgodnjim ukinitvam spodbud za okrevanje gospodarstva. "O pravem okrevanju po krizi bomo lahko govorili takrat, ko se bodo razmere umirile tudi na trgu dela," je ob tem poudaril vodja raziskave Raymond Torres.

Opozoril je, da prvi znaki gospodarskega okrevanja ne smejo biti razlog, da bi države predčasno zaključile s stimulacijskimi načrti za gospodarstvo. V primeru, da se to kljub vsemu zgodi, je po ocenah ILO samo zaradi tega ogroženih dodatnih pet milijonov delovnih mest, že tako pa naj bi v prihodnjih nekaj letih brez dela skupno ostalo okoli 43 milijonov ljudi.

ILO ob tem napoveduje, da trg dela v razvitih državah vrednosti iz obdobja pred krizo ne bo dosegel pred letom 2013, če države ne bodo sprejele odločnejših ukrepov za ustvarjanje novih delovnih mest. Medtem naj bi se trgi dela v hitro razvijajočih se gospodarstvih v "normalne tirnice" vrnili že do leta 2011.

Vir:Delo.si

Nobena večja evropska borza ne beleži občutne rasti, najbolj, za desetino odstotka pa so v povprečju pridobile delnice v Frankfurtu. : Osrednja indeksa neenotno Borzne družbe ob milijardo prihodkov in 312 milijonov evrov čistega dobička Ljubljanska borza petkovo trgovanje začela negativno Borza v Frankfurtu (Foto: Reuters) Oglas V primerjavi s ponedeljkom se tako dražijo delnice v Frankfurtu, kjer je osrednji delniški indeks DAX pridobil 0,11 odstotka, v Londonu je FTSE 100 pridobil 0,10 odstotka, pariški CAC 40 pa 0,06 odstotka.

Dow Jonesov indeks Eurostoxx 50, v katerem je "košarica" 50 evropskih "blue chipov" je doslej pridobil slabo desetino odstotka. Tečaji delnic na vodilni azijski borzi v Tokiu so se danes v povprečju nekoliko znižali. Indeks Nikkei, ki ga izračunavajo na osnovi vrednosti 225 najpomembnejših delnic, je trgovanje končal pri vrednosti 10.140,47 točke, kar je za 0,27 odstotka manj kot v ponedeljek.

Ponedeljkovo trgovanje na Wall Streetu pa je bilo mešano. Delniški indeks Dow Jones je trgovanje sklenil pri 10.390,11 točke, kar je za 1,21 točke oz. 0,01 odstotka več kot konec preteklega tedna.

Tehnološki indeks Nasdaq pa je izgubil 4,74 točke oz. 0,22 odstotka in se ustavil pri 2189,61 točke.

Vir:Dnevnik.si