Z včerajšnjim rezultatom v Talumu pod vodstvom Danila Topleka niso zadovoljni, saj naj bi menjavi nadzornikov sledila menjava uprave. Zato so že pred začetkom skupščine napovedali tožbo, s katero bodo od sodišča zahtevali, da Elesu kot delničarju prepove sodelovanje pri upravljanju Taluma.

V Talumu so namreč prepričani, da Eles krši zakonodajo. Prvič, ker jih Eles v skladu z zakonom o gospodarskih družbah še ni obvestil o večinskem deležu v Talumu, s čimer so tudi argumentirali odvzem glasovalnih pravic na prejšnji skupščini. Drugič pa, ker, kot pravijo, Eles v skladu z energetskim zakonom ne bi smel sodelovati pri upravljanju Taluma, ki ima tudi licenco na področju energetike. Torej, Eles tudi ne bi smel sklicati včerajšnje skupščine.

Na skupščini so manjšinski delničarji podali nasprotni predlog za razrešitev sedanjih članov nadzornega sveta Türka in Franca Bezjaka ter imenovanje novih članov, Ivana Gerjoviča in Branka Ogorevca, vendar ni bil sprejet. Zato so že napovedali izpodbojno tožbo. Talum pa je vložil odškodninske tožbe proti predsednici skupščine in zoper prisotnega notarja zaradi - po njihovem mnenju - nezakonitosti v sklicu in delu skupščine.

barbara.hren@dnevnik.si

Vir: www.dnevnik.si

(Zapri)

Banki sta se, kot kaže, za  ukrepe odločili po tistem, ko je tečaj evra nasproti franku v zadnjem času strmoglavil - od začetka letošnjega leta se je znižal za 14 odstotkov. Posojilojemalci tako vse teže odplačujejo svoje obroke.

Obe banki sta že pred časom posojila v švicarskih frankih povsem ustavili v Srbiji, zaradi česar smo prejšnji teden poizvedovali, ali sta se za podoben korak odločili tudi pri nas. V Hypo so nam še v petek zagotavljali, da kreditiranja v švicarskih frankih niso omejili, podobno pa so zagotovili tudi včeraj. Po naših preverjanjih pa so pogoje za najem posojila v švicarskih frankih izjemno zaostrili, tako da je najem zelo otežen. To naj bi tudi bil razlog za umik informativnih izračunov za najem posojila v frankih s spletnih strani banke.

V Unicredit so "zamrznitev" dajanja posojil, kot kaže, skušali doseči z močnim dvigom pribitkov nad referenčno obrestno mero Libor. Pribitek nad Liborjem namreč znaša kar 4,6 odstotka, kar pomeni, da je efektivna obrestna mera za najem posojila v frankih višja kot za posojilo v evrih. Banke v večinski domači lasti v povprečju obračunavajo pribitek v višini 2,7 odstotka, ki pa je tudi višji kot pred meseci. V SKB so tako na primer še v maju zaračunavali 1,75-odstotni pribitek. V Unicreditu so nam zagotovili, da nam bodo dali pojasnila danes.

Čeprav se je zaradi padanja tečaja evra v primerjavi s švicarskim frankom odplačevanje posojil v švicarski valuti že precej podražilo, v slovenskih bankah ne opažajo, da bi posojilojemalci "na veliko" reprogramirali posojila. V Novi Ljubljanski banki na primer celo opažajo, da vrednostno delež posojil v frankih v portfelju posojil fizičnim osebam raste in se približuje desetim odstotkom. Glede na število vseh odobrenih posojil pa ti predstavljajo minimalni delež - 1,2 odstotka. Ob tem velja poudariti, da so pri ponujanju posojil v frankih najbolj agresivno nastopale prav banke, ki zdaj omejujejo zadolževanje v frankih.

Eden izmed argumentov, ki so ga banke navajale v prid zadolževanju v frankih, je ob nižjih obrestih merah tudi možnost reprogramiranja posojila v evre. V Hypu tako za zamenjavo referenčne valute posojila računajo 42 evrov. Vendar je to zgolj neposredni strošek. Pri reprogramiranju posojila bi lahko namreč govorili tudi o posrednem strošku. Za primer vzemimo, da je posojilojemalec najel 100.000 švicarskih frankov in ob tečaju 1,65 švicarskega franka za evro prejel okoli 60.000 evrov. Po poplačilu, recimo, 40 odstotkov glavice, mu je torej ostalo za odplačilo še 60.000 frankov. Zaradi porasta anuitete se je odločil za reprogramiranje posojila v evre, torej mora zdaj ob tečaju 1,45 franka za en evro najeti okoli 41.000 evrov posojila za poplačilo preostale glavnice v frankih. Ob prejšnjem tečaju 1,65 švicarskega franka za evro pa bi bilo treba najeti zgolj dobrih 36.000 evrov za poplačilo 60.000 frankov preostale glavnice. Valutnih tveganj bi se torej z reprogramiranjem znebil, bi ga pa to posredno "stalo" približno 5000 evrov. Ali, povedano drugače: do zdaj je odplačal 40 odstotkov posojila v švicarskih frankih, medtem ko je glavnice, prevedeno v evre, odplačal zgolj 31 odstotkov.

barbara.hren@dnevnik.si

srecko.zimic@dnevnik.si

Za 15 odstotkov "dražja" anuiteta

Za ponazoritev, kaj pomeni upad vrednosti evra v primerjavi s švicarskim frankom, smo opravili nekaj enostavnih izračunov. Če bi v začetku leta najeli za 100.000 švicarskih frankov posojila za deset let z obrestno mero 5,5 odstotka, bi mesečna anuiteta znašala okoli 1080 švicarskih frankov. Januarja letos - za evro je bilo mogoče dobiti okoli 1,65 švicarskega franka - bi torej morali za odplačilo anuitete nameniti okoli 655 evrov. Danes bi za isto višino anuitete v švicarskih frankih morali odšteti že okoli 745 evrov. Zgolj na mesečni ravni je razlika le zaradi spremembe tečaja skoraj sto evrov oziroma nekaj manj kot 15 odstotkov.

Je pa stanje nekoliko drugačno, če se danes odločimo za najem novega posojila. V tem primeru je namreč "ugodneje" vzeti posojilo v drugi valuti, ko je domača valuta na nižji ravni. Če bi namreč želeli 100.000 evrov in v ta namen vzeli posojilo v švicarskih frankih, bi v začetku leta morali vzeti okoli 165.000 frankov posojila, medtem, ko bi ta mesec za 100.000 evrov morali najeti posojilo zgolj v višini 145.000 frankov.

Vir: www.dnevnik.si

(Zapri)

"Zoper odločbo je dopustno s tožbo začeti postopek sodnega varstva na vrhovnem sodišču v roku osem dni od vročitve oz. prejema. Pivovarna Laško bo zoper navedeno odločbo vložila tožbo," so v sporočilu za javnost, objavljenem na spletnih straneh Ljubljanske borze, napovedali v družbi.
Kot ugotavlja Agencija za trg vrednostnih papirjev, družbe Pivovarna Laško, Pivovarna Union, Radenska in Infond Holdingom delujejo usklajeno in dosegajo prevzemni prag v Mercatorju. Omenjene družbe so po ugotovitvah agencije skupaj 48,34 odstotne lastnice Mercatorja, in sicer imajo Laščani 8,43 odstotni delež, Union 12,33 odstotnega, Radenska 2,58 odstotnega, Infond Holding pa slabih 25 odstotkov.

Agencija jim je zato prepovedala uresničevati glasovalne pravice, dokler vse družbe, ena ali nekatere od njih v imenu in za račun vseh, ne dajo prevzemne ponudbe za delnice Mercatorja ali dokler ne odtujijo delnic tako, da prevzemnega praga, to je petindvajset odstotkov, ne bodo več dosegale skupaj, ena ali nekatere izmed njih. Prav tako jim je z odločbo prepovedala uresničevanje glasovalnih pravic iz teh delnic Mercatorju.

Agencija svojo odločitev utemeljuje s pridobivanjem delnic s strani družb Pivovarne Laško, Infond Holdinga, Pivovarne Union in Radenske v časovnem obdobju od leta 2005 do štirinajstega septembra 2007, ko naj bi nastopila prekoračitev prevzemnega praga. Pri tem naj bi šlo za skupni namen pri pridobivanju in utrjevanju kontrole nad ciljno družbo Mercator.

Vse družbe iz skupine Pivovarna Laško in Infond Holding so razloge proti takšni domnevi Agencije navedle v izjavah, vendar pa jih ta ni upoštevala, poudarjajo v Laškem. Vnovič pa zatrjujejo, da Pivovarna Laško v letih 2006 in 2007 ni prejela nobene odločbe Agencije, s katero bi ta ugotovila usklajeno delovanje in bi ji takrat odvzela glasovalne pravice.

Kot pravijo v Pivovarni Laško, sta Infond Holding in Pivovarna Laško postali povezani osebi, vendar šele sedemnajstega marca letos in ne štirinajstega septembra lani, kot predpostavlja Agencija, ko je Pivovarna Laško prejela njeno odločbo o uspešno izvedenem prevzemu. Glede na to so Pivovarna Laško, Pivovarna Union in Radenska upoštevale zakon o prevzemih in na skupščini Mercatorja šestindvajsetega avgusta letos niso uresničevale glasovalnih pravic iz delnic Mercatorja.
V Laškem so spomnili, da je Infond Holding nameraval prodati svoj skoraj petindvajset odstotni delež v Mercatorju, da bi saniral stanje, ki je nastalo po prevzemu Pivovarne Laško, a je to preprečil urad za varstvo konkurence. Ta je po mnenju Laščanov nezakonito zavrnil izdajo soglasja za prodajo delnic Mercatorja.

Agencija za trg vrednostnih papirjev je, kot poudarjajo v Laškem, tudi te navedbe zavrnila s pojasnilom, da v nobenem primeru ne more presojati ali se kakorkoli opredeljevati do domnevne nazakonitosti ravnanj varuha konkurence in s tem v zvezi tudi ne more temeljiti svoje odločitve na pravilnosti ali pravni zgrešenosti stališč strank, torej urada za varstvo konkurence ali Infond Holdinga, v konkretnih sodnih postopkih, saj bo takšno razsodbo lahko dalo le pristojno sodišče.

Vir: www.dnevnik.si

(Zapri)

Nadzorniki so na seji potrdili tudi sklic skupščine družbe, ki bo 1. decembra, na njej pa bodo delničarji odločali o dokapitalizaciji.

Kot je pojasnil Šavrič, sanacijski načrt, dokapitalizacija je njegov del, med drugim predvideva prestrukturiranje proizvodnih procesov, ki na eni strani obsega povečanje prodaje, predvsem na tuje trge, in na drugi strani zniževanje stroškov, tako dela kot materiala.

Predsednik sveta delavcev in delavski član nadzornega sveta Jože Korotaj je za STA ocenil, da je dokapitalizacija "napredek naprej", dokončno odločitev pa bo prinesla skupščina. "Pozdravljamo današnjo odločitev in upamo, da bo prišlo do realizacije, saj se vsi zavedamo, da je dokapitalizacija nujno potrebna za Palomo," je poudaril.

Nadzorni svet je predlagani sanacijski načrt prvič obravnaval že sredi septembra, a je takrat od uprave zahteval njegovo dopolnitev. Vodstvo Palome so takrat zadolžili, naj poišče še dodatne možnosti za znižanje stroškov in dopolni predlagano sanacijo, ob tem pa so od uprave zahtevali tudi operativni načrt, ki bo vseboval roke in učinke izvedbe posameznih sanacijskih ukrepov.

Nadzorniki naj bi sanacijski načrt obravnavali na seji v začetku oktobra, a je bila seja nato preložena.

Vir: www.dnevnik.si

(Zapri)

Bruto dobiček NKBM je v prvih devetih mesecih znašal 35,4 milijona evrov, kar predstavlja 65 odstotkov načrtovanega dobička za leto 2008. Rezultat je predvsem posledica osnovnega bančnega poslovanja, kjer je banka ustvarila višje dobičke kot v enakem obdobju lani. Ostali finančni prihodki so se v omenjenem obdobju znižali predvsem zaradi padcev tečajev vrednostnih papirjev, ki jih ima banka v trgovalnem portfelju.

NKBM je iz naslova prilagajanja cen vrednostnih papirjev tržnim cenam v prvih devetih mesecih ustvarila za 15,9 milijona evrov izgube. Od tega znaša izguba iz naslova investicijskih družb Infond ID in ID1, ki sta se pred kratkim preimenovali v vzajemna sklada Infond Global in Infond Dynamic, 9,7 milijona evrov. Višina izgube iz naslova slabitve obveznice Lehman Brothers je do konca septembra znašala blizu tri milijone evrov.

Finančna kriza, ki je povečala negotovost na finančnih trgih in zaradi katere se je zmanjšalo zaupanje med bankami, bo posredno in neposredno vplivala tudi na poslovanje NKBM, napovedujejo v banki. NKBM se srečuje z zaostrenimi pogoji pri pridobivanju dolgoročnih virov pri bankah v tujini, zato pričakuje manjšo rast obveznosti do tujih bank, kot je bilo načrtovano.

Leto 2008 bo NKBM po napovedih končala s 40,6 milijona evrov dobička iz rednega poslovanja ter 31,2 milijona evrov čistega dobička. Bilančna vsota naj bi bila ob koncu decembra za 6,8 odstotka višja kot konec decembra lani, ko je znašala 3,91 milijarde evrov.

Ob trenutnih razmerah v NKBM ocenjujejo, da bo rast v letu 2009 v načrtih banke manjša kot je bila v letih 2007 in 2008.

Vir: www.dnevnik.si

(Zapri)

Direktiva o začasnih delavcih (oz. delavcih, ki jih posredujejo agencije za začasno delo), ki jo je evropski parlament potrdil 22. oktobra, izenačuje delovne pogoje - glede delovnega časa, plačila, izobraževanja, zdravja in varstva pri delu - za vse delavce, tako redno zaposlene kot zaposlene prek agencij za začasno delo. Enakopravnost delavcev bo veljala od prvega dne zaposlitve, razen če se bodo socialni partnerji posamezne države dogovorili drugače (kot so se v Veliki Britaniji), je povedal izvršni sekretar ZSSS za mednarodno področje in stike z javnostmi Pavle Vrhovec.

"V sindikatih ocenjujemo, da je to velik korak naprej. Evropske institucije so, vsaj kar se tiče te direktive, pokazale, da mora biti Evropa tudi socialna," je dejal Vrhovec in dodal, da bodo videli, kaj se bo zgodilo z direktivo o delovnem času, o kateri bodo odločali v decembru. Določila direktive o začasnih delavcih morajo biti po njegovih besedah v nacionalno zakonodajo prenešena v treh letih od uveljavitve.

Zakon o delovnih razmerjih je usklajen z besedilom direktive, je povedal izvršni sekretar ZSSS za pravno področje in področje delovnih razmerij Andrej Zorko, a opozoril, da je treba upoštevati, kako se ta določila izvajajo v praksi. "Pričakujemo, da se bodo te zakonske določbe dosledno izvrševale, izvrševanje pa tudi ustrezno nadzorovalo," je dejal.

V sindikatih še vedno zaznavajo kršitve na področju zaposlovanja - da agencije s temi delavci sklepajo pogodbe za določen čas, tudi za daljša obdobja od dovoljene meje dveh let, da ti delavci tudi niso enako plačani za isto delo kot redno zaposleni, kršitve pa so tudi pri delovnem času, nadurah ter varstvu in zdravju pri delu.

"Agencija tik pred iztekom tega roka bodisi spremeni naziv delovnega mesta ali nekoliko spremeni vsebino dela, kar je nato razlog za novo zaposlitev za določen čas, delavci pa v veliki večini opravljajo isto delo," je dejal Zorko. Razlog za to na ZSSS vidijo v tem, da so zaposleni za določen čas "bolj ubogljivi", so bolj tiho in se manj borijo za svoje pravice, saj v nasprotnem primeru izgubijo službo. Za to pa so deloma krvi tudi naročniki, je dejal Zorko. V praksi se po njegovih besedah namreč dogaja, da naročnik formalno ukine del proizvodnje, redno zaposlene odpusti, nato pa najame delavce prek agencij in v bilancah prikaže to kot znižanje stroškov dela, ohranja pa enako stopnjo proizvodnje.

Delo prek agencij ne sme biti sredstvo za izkoriščanje delavcev, neupoštevanje standardov, kar je hkrati tudi grožnja za redno zaposlene, je opozoril predsednik ZSSS Dušan Semolič. "Gre pogosto za moderni lizing, lizing ljudi," je dejal. Ta direktiva naj bo po njegovem spodbuda, da se okrepi učinkovitost pravnega reda in nadzor nad zaposlenimi pri agencijah.

Glede finančne krize je Semolič izrazil prepričanje, da bodo največjo ceno plačali delavci in bodo "ti gospodje, ki obvladujejo kapital, iz krize prišli še bogatejši". "Da pa bi sindikati že vnaprej dajali bianco menico in pokazali veliko razumevanje, tega ne bodo dočakali. Niti v sanjah ne bomo pristali na zniževanje plač in socialnih pravic," je dejal in dodal, da bodo zelo previdni, "da to ne bi bil alibi za to, da bi ti gospodje izkoristili za svoje nesposobnosti in slabe poslovne odločitve".

Vir: www.dnevnik.si

(Zapri)

Kapital: Kakšen je pomen Ljubljanskega pohištvenega sejma tako v Sloveniji kot tudi širše v regiji?

S. Kavčič: “Ljubljanski pohištveni sejem je največja tovrstna prireditev pri nas. Letos se na skoraj 18.000 m2 predstavljajo vodilni proizvajalci slovenske pohištvene industrije in seveda mnoga priznana tuja podjetja. Konkretno, sodeluje 354 podjetij iz 24 držav. V okviru obsejemskega programa organizira Združenje lesarjev pri Gospodarski zbornici Slovenije dve okrogli mizi, ki odpirata aktualni temi s področja lesnopredelovalne industrije pri nas: na prvi bodo spregovorili o stanju in razvojnih priložnostih slovenske lesnopredelovalne in pohištvene industrije v konceptu trajnostnega razvoja Slovenije; druga okrogla miza pa bo soočila oblikovalce s proizvajalci pohištva.”

Kapital: Kako ocenjujete uspešnost slovenske pohištvene industrije, kje so njene prednosti pred tujimi proizvajalci?

S. Kavčič: “Glede na to, da nisem strokovnjak in poklican, da bi sodil o uspešnosti slovenske pohištvene industrije, lahko podam le svoje mnenje. Glede na velik interes razstavljavcev in obiskovalcev kaže, da slovenska pohištvena industrija le ni v tako globoki krizi, kot jo nekateri predstavljajo. Tradicija in nova generacija oblikovalcev, ki sledi evropskim merilom kakovosti in se jim prilagaja, nakazujeta prednosti domačih proizvajalcev.”

Kapital: Na sejmu podelite kar nekaj nagrad, katera med njimi je najpomembnejša?

S. Kavčič: “Najpomembnejša nagrada z našega stališča je seveda nagrada “10 najboljših” (Top Ten), toliko bolj zato, ker bo letos prvič v mednarodni sestavi: Thomas Machhörndl, Avstrija, Isabel Herault, Francija, Steve Diskin, ZDA, Špela Hudnik, Slovenija, Vladimir Pezdirc, Slovenija (predsednik). Nagrade, podeljene desetim najboljšim, so podeljene za najbolj inovativne in kreativne izdelke, ki združujejo funkcionalnost in tehnološko oz. likovno kakovost v nov, sodoben proizvod. Med njimi je vsako leto izbran še zmagovalec, najboljši med njimi. Ne smemo pozabiti tudi na priznanja za najlepši razstavni prostor in nagrado Zlata vez za nov, javnosti še ne predstavljen izdelek za oblikovalsko izvirnost, tržno prodornost in celovito zasnovo, ki jo podeljujeta Združenje lesarstva pri GZS in Gospodarsko razstavišče.”

Kapital: Se aktualna finančna kriza kakorkoli odraža na Ljubljanskem pohištvenem sejmu?

S. Kavčič: “V vsaki krizi je treba nameniti še več energije trženju in tega se očitno zavedajo tudi naši razstavljavci. Kot sem že omenil, jih je letos še več kot lani.”

Kapital: Katere bodo letošnje novosti?

S. Kavčič: “Lani smo sejem pospremili s sloganom “Kjer odlične ideje najdejo svoj prostor”, letos pa nadaljujemo z “novimi odkritji bivanjske kulture”. Tako kot lani smo tudi letos pripravili nekaj novosti. Poseben poudarek namenjamo oblikovanju, ki bo zlasti izpostavljeno v polovici dvorane Kocka (A).Letos je na sejmu tudi arhitekturno svetovanje za vnaprej izbrane obiskovalce sejma Arhitekturni dialog (v sodelovanju z revijo Deloindom in s Fakulteto za arhitekturo Univerze v Ljubljani). Omeniti velja še razstavo Varno in udobno bivališče za 3. življenjsko obdobje, na kateri so predstavljene idejne rešitve študentov ALU Univerze v Ljubljani za te osebe. Kot sem že omenil, je komisija, ki bo izbrala nagrade 10 najboljših, letos prvič mednarodna. In nenazadnje - tudi za najmlajše obiskovalce bo poskrbljeno. Likovne delavnice, na katerih bodo otroci ustvarjali različne oblike stolov, bodo potekale vsak dan pod strokovnim vodstvom predstavnikov Pionirskega doma. Medtem pa si bodo starši ogledali sejem.”

Vir: www.revijakapital.com

(Zapri)

SBI 20 je pol ure po začetku trgovanja izgubil 3,16 odstotka in se spustil na vrednost 4985,89 točke. Indeks je tako dosegel najnižjo vrednost po 30. maju 2006. Indeks najboljših podjetij SBI TOP pa je izgubil 3,67 odstotka in se spustil na 1121 točk.

Največji padec so zabeležile delnice Zavarovalnice Triglav, in sicer 8,47 odstotka, krepko so se pocenile tudi delnice Gorenja (-7,58 odstotka), Luke Koper (-7,08 odstotka) in Aerodroma Ljubljana (-7,02 odstotka). Najbolj prometne delnice, Krkine, so se pocenile za 6,28 odstotka.

Kot omenjeno, z delnicami Abanke danes zaenkrat še ni bil sklenjen noben posel; s temi delnicami ni niti ponudbe niti povpraševanja. Začetek kotacije omenjenih delnic na borzi je eden od strateških ciljev Abanke, pomeni pa tudi izpolnitev zaveze delničarjem, ki so jo dali ob letošnji dokapitalizaciji v višini 102 milijona evrov, v okviru katere je banka nove delnice prodajala po 60 evrov.

Evropske borze občutno navzdol

Tako kot pred njimi že azijske se danes tudi vodilne evropske borze gibajo v rdečih številkah. Negativnemu začetku novega trgovalnega tedna botruje dejstvo, da različni novi reševalni ukrepi vlad niso uspeli omiliti strahov oziroma panike vlagateljev pred morebitno svetovno recesijo, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

V Frankfurtu se je indeks DAX v dosedanjem trgovanju znižal za 4,07 odstotka, pariški CAC 40 je izgubil 5,29 odstotka, milanski Mibtel 4,61 odstotka, londonski FTSE 100 4,97 odstotka, dunajski ATX pa 8,34 odstotka.

Na borzi v Bukarešti so trgovanje začasno zaustavili takoj po odprtju trga, ker so se tečaji nekaterih delnic znižali skoraj za 13 odstotkov.

Tudi vodilne borze v Aziji danes beležijo padce. V Tokiu je indeks Nikkei izgubil 6,4 odstotka in se ustavil na najnižji vrednosti v zadnjih 26 letih. Hongkonški Hang Seng je izgubil 12,7 odstotka in trgovanje končal najnižje v zadnjih več kot štirih letih, indeks Shanghai Composite pa je izgubil 6,32 odstotka in je najnižje v zadnjih dveh letih.

V pozitivnem območju je trgovanje z 0,82-odstotnim dvigom sklenil le osrednji južnokorejski borzni indeks, predvsem na račun odločitve južnokorejske centralne banke, da z znižanjem obrestnih mer prepreči recesijo.

Vir: www.dnevnik.si

(Zapri)