Prodaja avtomobilov je bila letos, tako kot še marsikateri posel s potrošnimi dobrinami, močno pod pritiskom gospodarske krize. V Evropi bi se ji godilo še slabše, če na nekaterih najpomembnejših trgih vlade ne bi sprejele programov državnih subvencij za zamenjavo starih avtomobilov. Takšen vpliv držav na prosto delovanje trga postavlja vprašanje, kakšen bo položaj, ko spodbud ne bo več. Prav zaradi tega je veliko dvomov in negotovosti glede napovedi za leto 2010.

Omenjeni program državnih subvencij je bil letos prav gotovo najbolj učinkovit v Nemčiji. Tam so bili kupci, ki so zamenjali stari avto z novim, deležni 2500 evrov bonusa. Prav zaradi teh ukrepov je bilo v Nemčiji do konca oktobra prodanih 3,3 milijona avtomobilov, kar je bilo 26 odstotkov več kot v letu 2008! Brez subvencij bi prodali dva milijona avtomobilov manj Prodajne vzpodbude, ki so jih bili deležni kupci avtomobilov tudi v nekaterih drugih evropskih državah, so tako precej pripomogle, da je bilo v desetih mesecih po podatkih evropskega panožnega združenja ACEA v zahodni Evropi prodanih 11,5 milijona avtov ali le tri odstotke manj kot v primerljivem obdobju lani.

Prodaja se je gledano po mesecih posebej okrepila od poletja naprej, obstajajo pa ocene, da bi bil letošnji posel z novimi avti v zahodni Evropi brez subvencij kar za dva milijona vozil manjši. Ker so se v novih članicah Evropske unije za subvencije odločali redkeje, kriza pa je nekatere od teh držav vseeno močno prizadela, je bil tam upad prodaje pričakovano precej večji; v povprečju je šlo za 30-odstotno nazadovanje. Slovenija jo je odnesla bolje od na primer Romunije, Madžarske ali baltskih držav. Pri nas se je število na novo registriranih avtomobilov uradno zmanjšalo za petino.

V resnici verjetno še nekoliko bolj, saj je v uradnih številkah precej tako imenovanih enodnevnih registracij, kar pomeni, da so pri nas registrirane avtomobile po nekaj dneh odjavili in jih izvozili na trge, kjer so zaradi omenjenih spodbud avtomobile nekaj mesecev dobesedno goltali. V tem primeru je šlo predvsem za manjše izdelke iz nižjega cenovnega razreda. Vendar je to našim prodajalcem očitno prineslo neko materialno korist, sicer tega ne bi počeli. Prihodnje leto verjetno brez državnih spodbud Ob dejstvu, da je bila letos evropska prodaja močno spodbujena z državnimi ukrepi, je upravičeno vprašanje, kakšna bo prihodnje leto. Eden velikih avtomobilskih šefov, predsednik Renaulta in Nissana Carlos Ghosn, je pred nekaj tedni na svetovnem gospodarskem forumu v New Delhiju izjavil, da je globalno gledano kriza sicer dosegla dno, da se začenja odboj, a da bo na nebu še kar nekaj oblakov.

V svetovnem merilu letos in prihodnje leto pričakuje prodajo 60 milijonov avtov (v letih 2007 in 2008 so jih prodali po 70 milijonov), kar je za pet milijonov bolje od njegove prejšnje ocene. »Bojim pa se, da bosta imeli Japonska in Evropa težko leto 2010«, je dodal Ghosn. Podobno skrbi tudi analitično družbo J. D. Power, ki v študiji s konca poletja ocenjuje, da se bo v zahodni Evropi v prihodnjem letu prodaja zmanjšala za 11 odstotkov, na 11,8 milijona vozil, kar je najmanj od začetka devetdesetih let, bistveni razlog pa naj bi bil prav v povratnem učinku dejstva, da je bila evropska prodaja letos močno umetno spodbujena z državnimi subvencijami.

Marsikje, predvsem v Nemčiji, spodbud zelo verjetno ne bo več, gospodarska aktivnost pa še vedno ne bo prav močna. Tudi za Rusijo, ki je bila še lani največja avtomobilska zlata jama, letos pa je avtomobilski trg tam doživel pravi kolaps - prodaja bo predvidoma upadla za 52 odstotkov, na 1,3 milijona - J. D. Power v prihodnjem letu predvideva le slabotno okrevanje. V Rusiji se bo prodaja dvignila na raven pred krizo šele v letih 2013/2014. Vir:Delo.si

København - V danskem Koebenhavnu se je ob 10. uri po srednjeevropskem času tudi uradno začela podnebna konferenca ZN o podnebnih spremembah, kjer svetovni voditelji skušajo najti globalen dogovor o boju proti klimatskim spremembam, ki bo po letu 2012 nasledil obstoječi Kjotski protokol.

56 časnikov iz 45 držav, med njimi britanski The Guardian, francoski Le Monde, pa tudi Delo je začetek konference pospremilo z naslovnimi članki, ki svetovne voditelje pozivajo, da imajo dva tedna časa za rešitev sveta pred katastrofalnimi posledicami podnebnih sprememb. Tik pred začetkom konference se je k zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov zavezala tudi Južnoafriška republika.

Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP, naj bi bila država pripravljena do leta 2025 zmanjšati izpuste toplogrednih plinov za 42 odstotkov. V zameno za zmanjšanje želi, da bi razvite države povečale pomoč državam v razvoju, da bi se lažje spopadle s posledicami podnebnih sprememb. Na slovesnosti ob otvoritvi konference je predsednica podnebne konference in nekdanja danska ministrica za okolje Connie Hedegaard izpostavila, da je ključnega pomena dogovor o virih financiranja državah v razvoju za prilagajanje na podnebne spremembe in boj zoper njih. Opozorila je tudi, da imajo voditelji v Koebenhavnu edinstveno priložnost za ambiciozen dogovor. "Če ne izkoristimo te možnosti, lahko preteče več let, preden bo prišla nova," je dodala.

Danski premier Lars Lokke Rasmussen pa je ob začetku konference izpostavil, da so oči celotne svetovne javnosti uprte v København, ki da lahko prinese upanje za prihodnje generacije in zaščiti preživetje človeštva. V prvem tednu konference bodo udeleženci osredotočeni na oblikovanje sporazuma, ki še ni v celoti dodelan.

Glavnina pogajanj pa bo tekla prihodnji teden, ko se bo konference udeležila večina okoljskih ministrov in predsednikov vlad. Pred konferenco so zunanji ministri Slovenije, Zelenortskih otokov, Kostarike, Islandije, Singapurja in Združenih arabskih emiratov napovedali, da bodo okrepili svoje zaveze in pozvali k prenovljenemu načrtu za soočenje s podnebnimi spremembami na svetovni ravni.

Problem Kjotskega protokola je predvsem dejstvo, da k boju proti podnebnim spremembam ne zavezuje držav v razvoju, temveč le 37 industrializiranih in tranzicijskih držav, med njimi pa ni ZDA. Kjotski protokol ravno zato ni predstavljal učinkovitega mehanizma za zmanjševanje izpustov toplogredni plinov na globalni ravni.

Glede na zadnji razvoj dogodkov v Københavnu sicer ne bodo sklenili pravno zavezujočega globalnega sporazuma o podnebnih spremembah, temveč le zavezujoč politični dogovor. Ta bi vseboval zaveze, ki bi jih nato v letu 2010 prevedli v zavezujoč mednarodni sporazum.

Vir:Delo.si

V primerjavi s petkom se v povprečju dražijo delnice v Parizu, kjer je osrednji indeks CAC 40 doslej pridobil 0,22 odstotka.

Indeks FTSE 100 v Londonu se je znižal za 1,06 odstotka, indeks DAX v Frankfurtu pa za 0,97 odstotka. Neenotno so se danes gibali tudi tečaji delnic na azijskih borzah. Tokijski indeks Nikkei 225 se je povzpel za 1,5 odstotka na najvišjo raven po oktobru.

Na vlagatelje je vplivalo padanje vrednosti jena v primerjavi z dolarjem in spodbudni podatki o okrevanju ameriškega gospodarstva. Južnokorejski Kospi in šanghajski osrednji indeks sta se zvišala za pol odstotka in singapurski za 0,4 odstotka.

Hongkonški indeks Hang Seng pa se je znižal za 0,8 odstotka in avstralski osrednji indeks za 0,6 odstotka. Azijski kapitalski trgi so se od največjih izgub v marcu precej okrepili, razlog pa je upanje vlagateljev, da se je svetovno gospodarstvo izvilo iz primeža recesije. Indijski kapitalski trg je tako letos pridobil več kot 77 odstotkov, kitajski pa 82 odstotkov.

Vir:Dnevnik.si

Načrt gradnje je obsegal hotele, luksuzne vile, bazene, igrišča za golf in kongresni center na hrvaški strani kopnega dela Piranskega zaliva. Zamisel za izgradnjo hotela Kempinski Adriatic je skoval ženevski lastnik hotelske verige in posel dodelil slovenskemu podjetju, poročajo na portalu net.hr.

Gradbeno podjetje Vegrad je nato sklenilo posel z več hrvaškimi podjetji, ki pa jim Slovenci že več kot leto in pol ne plača dogovorjenih vsot za izvedena dela. Obtožbe hrvaških gradbenih podjetij sicer letijo na hčerinsko podjetje velenjskega Vegrada, ki je bila pri južnih sosedih registrirano leta 2005 z osnovnim kapitalom dvajset tisoč kun (2740 evrov).

Hčerinsko podjetje je podjetju Intermegradu iz mesta Čakovec dolžno milijon in sedemsto tisoč kun (233 tisoč evrov). "Naše podjetje ima od 35 do 40 redno zaposlenih delavcev in vsak še enkrat toliko pogodbenih. Gradili smo na področju Umaga in z Vegradom sklenili šest pogodb za gradbena in zaključna dela. Njihova vrednost z vštetim davkom je znašala 6,3 milijonov kun, od tega nam Vegrad ni izplačal 1,7 milijonov kun leto in pol po zaključku del,“ je za Slobodno Dalmacijo povedal član uprave Intermegrada Vladimir Holetić.

Holetić dodaja, da s predstavniki Vegrada ne more vzpostaviti stika. Sicer so v začetku oktobra podpisali dokument, ki Vegrad obvezuje plačilo 95 odstotkov obveznosti v roku tridesetih dni, potem pa naj bi predstavniki Vegrada izginili. Po besedah Holetića je hčerinska družba dolžna tudi nekaj ostalim podjetjem po Hrvaški.

Vir:Dnevnik.si

Indeks najpomembnejših podjetij v območju evra Eurostoxx se je v prvi uri in pol trgovanja znižal za 0,40 odstotka na 2865 točk. Delnice nemške banke Deutsche Bank so se pocenile za 1,4 odstotka, švicarske banke UBS za 1,6 odstotka, delnice francoskih bank BNP in Societe Generale ter nizozemske finančne skupine ING pa so utrpele padce v višini med 0,8 in 1,3 odstotka.

Vlagatelji danes čakajo na objavo podatka o ameriški stopnji brezposelnosti v novembru. Šele ko bo brezposelnost dosegla vrh in se bo začela vnovič zniževati, je mogoče pričakovati uvedbo cikla zviševanja obrestnih mer, je poročala nemška tiskovna agencija dpa. Indeks londonske borze FTSE 100 se je danes znižal že za 0,42 odstotka, indeks frankfurtske borze DAX za 0,52 odstotka in indeks pariške borze CAC 40 za 0,45 odstotka.

Azijske borze se ob koncu tedna gibljejo neenotno. Indeks tokijske borze Nikkei je prvič po petih letih vnovič porasel prek meje 10.000 točk. Zvišal se je za pol odstotka, na tedenski ravni pa za 10,4 odstotka, kar je najvišja tedenska rast v več kot letu dni. V Južni Koreji in Šanghaju so se delnice prav tako podražile, medtem ko so borze na Tajvanu, v Singapurju in Hongkongu zabeležile izgube.

Vir:Dnevnik.si

Kot je banka v sredo zvečer zapisala v sporočilu za javnost, bo za poplačilo pomoči uporabila razpoložljiva denarna sredstva, obenem pa naj bi na kapitalskem trgu zbrala 18,8 milijarde dolarjev. "Cenimo ključno vlogo, ki jo je minulo jesen odigrala država pri stabilizaciji finančnih trgov, obenem pa smo zadovoljni, da lahko v celoti in z obrestmi vrnemo državno pomoč," je poudaril Lewis, ki je dodal, da ne gre samo za pomembno novico za banko, ampak za državo kot celoto, saj to pomeni, da je državna intervencija pomagala stabilizirati finančni sistem in gospodarstvo.

Lewis naj bi se sicer s koncem leta sicer upokojil. Vse odkar je najavil svoj odhod, je banka iskala njegovega naslednika, vendar pa je imela pri tem zaradi državnih omejitev glede plač in nagrad, ki jih je s seboj prineslo sodelovanje v Tarpu, velike težave. "Vrnitev državne pomoči bo odpravila stigmo, ki smo jo imeli kot podjetje. Postali smo bolj privlačni za potencialne kandidate, kar pa še ne pomeni, da bomo našli koga izven družbe," so poudarili v banki.

Odzvalo se je že tudi finančno ministrstvo, ki je izjavi za javnost zapisalo, da jih poteza Bank of America veseli. "Ko banke državna sredstva zamenjujejo z zasebnim kapitalom, se zaupanje v finančni sistem krepi, davkoplačevalci so poplačani, vladna vloga v gospodarstvu pa slabi," je zapisalo ministrstvo. Bank of America je sicer povedala, da je doslej v obliki dividend državi plačala že 2,54 milijarde dolarjev, zaenkrat pa še ne bo uveljavila pravice po ponovnem odkupu zavarovanj, ki jih je dala državi v zameno za pomoč.

Gre za terminske pogodbe za nakup delnic banke v prihodnosti po fiksni ceni. Bank of America je najprej prejela 25 milijard dolarjev pomoči, nato pa še 20 milijard, ko je v začetku leta prevzela investicijsko banko pred propadom Merrill Lynch in se je izkazalo, da so izgube prevzete banke še veliko večje od pričakovanj.

Vir:Dnevnik.si

Na letni ravni, v primerjavi z lanskim oktobrom, se je prodaja trgovcev v območju evra zmanjšala za 1,9 odstotka, v celotni EU pa za 0,9 odstotka. Eurostat je danes objavil revidirane podatke za september, po katerih se je obseg trgovine na drobno v območju evra v primerjavi z avgustom zmanjšal za 0,5 odstotka, v celotni EU pa za 0,3 odstotka. Prodaja hrane, pijač in tobačnih izdelkov se je oktobra v območju evra zmanjšala za 0,3 odstotka, v celotni EU pa je ostala na septembrski ravni.

Prodaja neživilskih izdelkov se je povečala za 0,3 oz. 0,7 odstotka. Med članicami EU, za katere je Eurostat imel podatke, se je oktobra obseg trgovine na drobno povečal v enajstih, zmanjšal pa v šestih državah. Največjo rast so zabeležile Litva (+1,9 odstotka), Portugalska (+1,7 odstotka) in Poljska (+1,6 odstotka), največje padce pa Romunija (-1,9 odstotka), Slovaška (-1,7 odstotka) in Latvija (-1,3 odstotka).

Vir:Dnevnik.si

Washington - Gre za najbolj spodbudno oceno od začetka krize konec 2007. Fed je v raziskavi ugotovil, da so se razmere v primerjavi z oktobrsko študijo v splošnem izboljšale, o izboljšanju pa je poročalo osem od 12 delov države, kjer je Fed preskušala gospodarski utrip. Gre za metropolitanske regije Boston, New York, Chicago, St. Louis, Minneapolis, Kansas City, Dallas in San Francisco. Ostale štiri regije - Philadelphia, Cleveland, Richmond in Atlanta - pa so poročale o nespremenjenih razmerah oz. o mešanih signalih, poroča ameriška tiskovna agencija AP.

Fedova študija je obenem ugotovila, da inflacija ostaja pod nadzorom, kar osrednji ameriški monetarni ustanovi ponuja dodaten manevrski prostor, da obrestne mere še naprej ohranja na izjemno nizki, skoraj ničelni ravni. Čeprav ostajajo razmere na trgu dela v primerjavi z obdobjem pred krizo še vedno zelo slabe, pa je moč v nekaterih delih ZDA že opaziti prve spodbudne znake.

Kljub temu pa so obeti glede zaposlovanja za praznično obdobje, ki je za trgovce in posledično tudi za ostale dele gospodarstva izjemno pomembno obdobje leta. Kljub prvim znakom okrevanja trga dela, ki se kaže tudi v vztrajno padajočem številu ukinjenih delovnih mest v zadnjih mesecih, pa strokovnjaki menijo, da se bo stopnja brezposelnosti, trenutno pri 10,2 odstotka, povečevala tudi prihodnje leto in do sredine 2010 dosegla celo 11 odstotkov.

Fed je sicer minuli teden posvaril, da bi lahko trajalo od pet do šest let za normalizacijo razmer na trgu dela. Potrošniki so ob koncu novembra, ko se je začela praznična sezona nakupov, po ugotovitvah Feda začeli nekoliko bolj trošiti, a večina trgovcev vseeno še vedno svojih zalog ne povečuje pretirano, saj jih navdajajo dvomi glede praznične sezone.

Vseeno pa jih je nekaj že tudi bolj optimističnih. Študija je ugotovila tudi počasno okrevanje razmer v industriji, veliko podjetij pa je glede srednjeročnih obetov optimističnih. Medtem ko so se razmere na trgu stanovanjskih nepremičnin tudi zaradi davčnih olajšav za nakup hiš in stanovanj izboljševale, pa se razmere na trgu poslovnih nepremičnin še slabšajo, s čimer to še vedno ostaja potencialna grožnja za stabilnost nekaterih bank in drugih finančnih ustanov.

Vir:Delo.si