Takšni ukrepi bi lahko pomenili nacionalizacijo premoženja, kar bi vplivalo na liberalizem na trgu, ocenjuje poznavalec razmer, ki je hotel ostati neimenovan.

»Liberalizem na trgu je bolj kot ne filozofija, ki so si jo izmislili ekonomski teoretiki. V praksi namreč ni prisoten, saj države z različnimi ukrepi koordinirajo in regulirajo gospodarstva,« pojasnjuje profesor z Ekonomske fakultete v Ljubljani dr. Marko Jaklič. Podobnega mnenja je tudi nekdanji direktor Urada za makroekonomske analize in razvoj, ki je zdaj zaposlen kot profesor na Fakulteti za management v Kopru, dr. Janez Šušteršič, ki pravi: »Liberalizma v praksi ni bilo.«

Šušteršič težko verjame, da se bodo v primeru zaostrovanja krize v realnem sektorju države pretirano vmešavale v reševanje podjetij. »Običajno ob vmešavanju držav v gospodarstvu nastane še večja zmeda. Poleg tega se država po lastniškem vstopu v podjetje iz njih težko umakne,« razlaga Šušteršič. Po Jakličevih besedah pa je zgodovina pokazala, da bi država s finančnimi injekcijami in lastniškim vstopom v podjetja, ki so v težavah, lahko zaslužila in pospešila gospodarsko rast. »Hkrati pa se bojim prevelike vloge držav v gospodarstvu,« dodaja.

Sicer pa je po Šušteršičevih besedah trenutno stanje še daleč od katastrofe. »Za zdaj je težko napovedovati, ali bo v realnem sektorju prišlo do podobne krize, kot se je zdaj pripetila na finančnih trgih. Pred leti sta Svetovna banka in Mednarodni denarni sklad napovedovala, da bo prišlo do recesije v realnem sektorju, ko bo sod nafte prebil vrednost 60 dolarjev. To se ni zgodilo,« pravi Šušteršič. Dodaja, da če bo prišlo do postopnega prilagajanja z manjšimi investicijami in odpuščanji, potem lahko realni sektor to finančno krizo z nekaj slabšimi leti preživi brez velike tragedije.

Podobno kot Šušteršič tudi Jaklič pravi, da je razsežnosti krize na realnem področju težko napovedati. »Možno je, da bosta nepremičninska in finančna kriza zamajali tudi realni sektor, kar bo povzročilo zniževanje števila delovnih mest in nižje povpraševanje. Ker so bile pred nastankom krize delnice na visokih ravneh, je to v ljudeh zbujalo občutek bogastva. Ko se delnice začele padati, se je začel pojavljati občutek revščine, kar vpliva na povpraševanje na trgu,« pojasnjuje Jaklič.
»O tem, da se kriza seli v realni sektor, ni več nobenega dvoma. Cene posojil naraščajo, dražji denar pa pomeni manj trošenja. To povzroča nižjo gospodarsko rast. V primeru, da bo kriza v realnem sektorju globoka, bo to povzročilo veliko nezaposlenost,« pojasnjuje profesor z Ekonomske fakultete v Ljubljani dr. Mojmir Mrak. Po njegovih ocenah je še prezgodaj napovedovati, da bi države v ZDA s finančnimi injekcijami pomagale tudi večjim podjetjem v ZDA, hkrati pa te možnosti ne izključuje.

Vir: www.dnevnik.si

(Zapri)

Na to mesto je bil kot krizni menedžer za enoletni mandat imenovan aprila, pred tem pa je bil kot solastnik direktor štorskega podjetja Valji Group.

 »Skimar se je spomladi znašel v likvidnostnih težavah, hkrati pa so mu nekatere banke odpoklicale posojila. Kako vam je uspelo preživeti v zadnjih mesecih?

Uspelo nam je predvsem zaradi precejšnjega osebnega angažiranja zaposlenih. Elanu Marine je v začetku leta prodaja padla, hkrati smo morali zmanjšati zaloge gotovih izdelkov, polizdelkov in repromateriala. Hčerinsko podjetje v hrvaškem Obrovcu so takrat hoteli zapreti. Skimar je bil tik pred popolnim kolapsom. Običajno je moral Skimar za financiranje proizvodnje čez poletje, ki je z vidika prilivov krizno tudi v zdravih sezonah, najemati kratkoročna posojila. To letos ni bilo mogoče. Likvidnostni upravljalski načrt, ki je sicer skladen s poslovnim načrtom, se je spreminjal. Na koncu vsak teden. Ne glede na vse težave nam je uspelo ohraniti delovanje hčerinskih podjetij do septembrske dokapitalizacije v višini deset milijonov evrov, ki je potrdila zastavljene sanacijske ukrepe.

Pred kratkim so državni lastniki Skimarja, pa tudi predstavniki bank, ki se udeležujejo sej nadzornih svetov, potrdili sanacijski načrt Skimarja. Kdaj bo Skimar posloval pozitivno?

Letošnje leto in prva polovica prihodnjega leta sta namenjeni doslednemu izvajanju sanacijskih ukrepov in s tem tudi zagotavljanju stabilne tekoče likvidnosti in zmanjševanju izgube. Prihodnje leto bo Skimar v posameznih programih predvidoma posloval s pozitivno ničlo. Po načrtih naj bi leta 2010 ustvaril tekoče pozitiven rezultat.

Kateri ukrepi so predvideni za izboljšanje poslovanja Skimarja?

Gre za vrsto ukrepov, ki se morajo izvesti sočasno in zagotavljajo stabilno likvidnostno stanje, ukrepe za stabilizacijo prodaje, vzpostavljanje vzdržnega obsega proizvodnje, zagotovitev kontrole rizika nad odvisnimi družbami v tujini in hkrati tudi ponudba novih tehnoloških in tržnih produktov za naprej pod lastno blagovno znamko. Nujno je treba vzpostaviti in zadržati pozitivni denarni tok ter reprogramiranje obveznosti.

V prvem sanacijskem načrtu, ki ste ga morali na zahtevo lastnikov dopolniti, ste predvidevali, da bi Skimar za preživetje potreboval 25 milijonov evrov svežega kapitala. Ali to pomeni, da bo preostanek v višini 15 milijonov evrov vložil strateški partner?

Z desetimi milijoni evrov izvajamo prvo fazo sanacijskega načrta, ki se ne spreminja. Z lastniki se pogovarjamo, kako naprej in ali se bo dejansko našel strateški partner.

S kom bi se Skimar lahko povezal pri zimskem programu in s kom pri navtičnem programu?

Prepričani smo, da se bodo morali posamezni programi v skupini zaradi globalizacijskih procesov povezati s strateškim partnerjem. Naši konkurenti se namreč pri smučarskem programu povezujejo tako horizontalno kot vertikalno. Na trgu zdaj obstajajo redki manjši proizvajalci. Določene možnosti za povezovanje, ki jih še preučujemo, se v zadnjem času ponujajo tudi Elanu. Če bo do takšne povezave prišlo, je naš interes ne le povečati tržni obseg, ampak ga tudi okrepiti z višjimi cenovnimi produkti in vzdržnimi proizvodnimi količinami.

Bi lahko Elan v primeru, da bi ga prevzel konkurent, ohranil blagovno znamko in proizvodnjo v Begunjah?

V zimski branži je šla konsolidacija tako daleč, da so se lastniško konsolidirali celo posamični dobavitelji vezi. To je povzročilo nastanek številnih monopolistov. Če nekdo obvladuje proizvodnjo smuči, vezi in še smučarskih čevljev, je produktni krog sklenjen. Tisti, ki takšnega kroga nimajo zaključenega, pa so od njih na neki način odvisni. Ko razmišljamo o povezovanju, moramo zato gledati, kako bomo sklenili takšen krog – ali s preostalimi manjšimi in zelo usmerjenimi proizvajalci ali v veliki skupini velikoserijskih proizvajalcev. Elan sodeluje s proizvajalcem smučarskih čevljev DalBello. Ta povezava se odraža kot pozitivna in stabilna. Eno od naših pogajalskih izhodišč je to, da mora Elan v Begunjah zadržati kakovostni del proizvodnje, ki ima potreben donos.

Se o združevanju morda pogajate z Alpino?

Govorim o globalnem povezovanju. Pogajanja z Alpino niso nikoli potekala v takšni smeri, kot potekajo pogajanja z možnim globalnimi partnerjem. Pri pogajanjih z Alpino je šlo za to, da če v Sloveniji ali med slovenskimi podjetji obstaja možnost vzpostavitve določenih skupnih poslovnih procesov, naj se ti vzpostavijo, saj so medsebojno koristni.

Ima Skimar na mizi konkretno ponudbo?

Na podlagi nekaterih razgovorov jo lahko pričakujemo. Vsi proizvajalci smuči so čakali, kaj se bo pravzaprav zgodilo z Elanom – ali bo prišlo do sanacije ali ne. Informacije, ki so se pojavile v slovenskih medijih, so se prevajale v tuje jezike. Še isti dan po objavi so jih dobivale na mizo bonitetne hiše in zavarovalnice, ki se ukvarjajo z zavarovanjem izvoza. Nekateri dobavitelji so bili presenečeni, da smo pri njih sploh še naročali blago. Zahodnoevropski dobavitelj, katerega imena vam ne morem razkriti, nas je od julija dalje ob vsakem naročilu blaga spraševal, kako sploh še poslujemo.

Kakšne možnosti obstajajo pri povezovanju na navtičnem programu?

Celotna navtična industrija je že eno leto v recesiji. Proizvajalci, ki izdelujejo jadrnice za neznanega kupca (deloma tudi Elan Marine, op. a.) imajo težave z neprodanimi zalogami iz preteklosti. Da bi se jih znebili, ponujajo dodatne popuste, s čimer še dodatno rahljajo cenovne pozicije na trgu. Dodatne težave so Elanu Marine povzročile tudi negative informacije, ki so marsikaterega kupca dobesedno prestrašile pred nakupom. K težavam so delno prispevali tudi posamezni nekorektni posredniki, ki so naše kupce napeljevali k nakupom drugih blagovnih znamk. Zato je smiselno najprej izvesti sanacijo in potem razmišljati o morebitnih povezovanjih.

Kako komentirate odločitev lastnikov, ki so ustavili povezovanje Elana Marine s podjetjem bratov Jakopin Seaway?

Povezovanje je bilo preloženo, da se določene stvari, kot je tudi sanacija, razčistijo.
Na podlagi razkritih podatkov bi od povezovanja veliko pridobil Seaway, bistveno manj pa Elan Marine. Zakaj bi bilo takšno združevanje sploh smiselno?
O povezovanju je bilo smiselno razmišljati, dokler se niso pojavile likvidnostne težave in dokler se moji predhodniki niso začeli soočati z odpovedmi posojilnih linij. Od tistega trenutka naprej je bolj kot strateško povezovanje postala Skimarjeva prednostna naloga reševanje likvidnostnih in finančnih težav ter omejevanje nastajajoče poslovne škode. Te težave so se nakazovale že eno leto prej, vendar se očitno kljub nekaterim resnim strokovnim opozorilom, niso jemale dovolj resno.

Avgusta je v Skimarju zaradi neizplačanih plač grozila celo stavka. Ali zdaj obstajajo sredstva za plače?

Kljub likvidnostni krizi so bile vse obveznosti do zaposlenih vedno pokrite v dogovorjenih rokih. Da smo lahko zagotovili tekoče izplačilo plač, smo prevzeli določeno tveganje tudi nase.
Nad Skimarjem že skoraj dve desetletji visi demoklejev meč. Komercialna in hipotekarna banka v stečaju ter Gorenjska banka imata namreč iz naslova terjatev na Skimarjevih nepremičninah vknjižene hipoteke.

Skupaj z zamudnimi obrestmi so se terjatve povzpele že na dobrih 100 milijonov evrov. Kdaj bi bili lahko sodni postopki pravnomočni?

To je težko napovedati. Po ocenah pravnikov bi se sodni postopki lahko zaključili v enem letu, po drugih ocenah pa bi se lahko vlekli dalj časa.

Kje vidite Elan leta 2015 – kot samostojno podjetje ali pod okriljem kakšne multinacionalke?

Naša vizija je, da krovno podjetje Skimar postane holding, ki bo upravljal z blagovno znamko, odvisne družbe pa bi se strateško povezale s tistimi podjetji, ki so sposobna ustvariti potreben cikel: dobavitelji, proizvodna lokacija in tržni kanali.

Vir: www.dnevnik.si

(Zapri)

Slednjega, ki obsega predvsem predelavo kave, proizvodnjo kakavovih instantnih napitkov ter desertnih prelivov, bo Mercator, kot je znano, preselil na novo lokacijo v Logatec, medtem ko bodo prostore v središču Ljubljane – proizvodni objekt obsega več kot 12.800 kvadratnih metrov – uporabljali za skladiščenje. Hkrati so na novoustanovljeno družbo prenesli še devet gostinskih lokalov v Mercatorjevih centrih po Sloveniji. Skupna vrednost nepremičnin v novi družbi pa znaša 6,87 milijona evrov.
Dejavnost družbe Mercator Emba naj bi prodali, saj ta ne sodi med temeljne dejavnosti Mercatorja, o čemer smo v Dnevniku že poročali. Med morebitnimi kupci se je omenjal tudi menedžment Embe, ki ga vodi Mladen Mladenič. »Lahko govorim o načelnem interesu, vendar je vse odvisno od cene,« nam je povedal Mladenič. Kot je pojasnil, so glavne aktivnosti trenutno usmerjene v selitev proizvodnje v Logatec, ki naj bi jo predvidoma zaključili v prvi polovici prihodnjega leta, če bo šlo vse po načrtih, že marca. Šele po selitvi proizvodnje pa bodo verjetno stekle tudi aktivnosti za prodajo. Investicija v Logatcu je vredna 12,4 milijona evrov, največji zalogaj dokončanja gradnje pa predstavlja visokoregalno skladišče, nam je še pojasnil Mladenič.

Vir: www.dnevnik.si
(Zapri)

Tudi zaradi nenavadno zrelega razmišljanja sicer mladega in sproščenega direktorja Jugoslava Petkovića, ki je tudi naš pogovor takoj zasukal v to smer.

Vaša spletna stran sodi med najbolj obiskane v Sloveniji, vaša spletna trgovina pa velja za najprijaznejšo za kupce. V čem se ta prijaznost pravzaprav vidi, ko pa gre pri takšnih nakupih zgolj za nekaj klikov? Menda ni vsa skrivnost v uvodnem pozdravu Zdravo, kaj te danes zanima na vrhu strani?

Ta pozdrav je le malenkost. Trudimo se dosegati prijazen odnos do naših kupcev na tak način, da smo v prvi vrsti zelo prijazni do naših sodelavcev. Običajni slogan, da je kupec vedno prvi, smo pri nas spremenili tako, da je na prvem mestu zaposleni, kupec pa je takoj za njim. Pomembno je, da se ukvarjamo z zadovoljstvom zaposlenih, saj so le sodelavci, ki so res zadovoljni in z veseljem hodijo v prijazno delovno okolje, lahko iskreno prijazni tudi po telefonu in v stikih s kupci. V tem je torej skrivnost te prijaznosti, ki nam jo priznavajo. Pa seveda tudi v tem, da smo zelo mlada in sproščena firma, katere povprečna starost je okrog 25 let in ki je tako rekoč rojena na spletu. To se pozna v komunikaciji, načinu razmišljanja in dela.

Kako torej skrbite za zadovoljstvo delavcev? Plača je gotovo pomembna, a to najbrž ni vse.

Za finančni del je dobro poskrbljeno, saj imamo inovativen sistem plač in spodbud na podlagi delovne uspešnosti, natančnosti in prizadevnosti, poleg tega pa imamo še tisoč in eno stvar. Organiziramo interna izobraževanja z notranjimi in zunanjimi sodelavci, predvsem pa radi pošiljamo ljudi na izobraževanje drugam, najraje v tujino, da dobijo širši pogled na dogajanje v svetu in da to prinašajo nazaj. Če greš v tujino na nekajdnevno konferenco, se malo sprostiš in odklopiš, predvsem pa spoznaš nove koncepte in ljudi, dobiš izkušnje in zato postaneš bolj sproščen. Uvrščeni smo bili med najboljše zaposlovalce v izboru Zlata nit, poleg tega smo že med prvimi dobili certifikat za družini prijazno podjetje in sem seveda sodijo zadeve, kot so fleksibilen delavnik, pogosti pikniki, zabave, izleti... Res si želimo, da se imajo sodelavci dobro, zato veliko vlagamo v delovno okolje in opremo prostorov, tako da je sodelavcem res fino hoditi v službo.

Kje pa ste sploh dobili izkušnje za prijaznost družini? Domnevam, da glede na precejšnjo povprečno mladost ekipe niti nimate prav dosti izkušenj s potrebami družin in otrok.

Sam sicer ne, sodelavci pa. Lani smo imeli kar osem otrok, zdaj pa gremo že v drugi krog, saj bodo nekateri dobili že drugega ali tretjega otroka. Družini prijazno podjetje je lahko eden od kriterijev, po katerem si ljudje izbirajo delodajalce. Živimo v svetu, kjer je stalna časovna stiska, zahteve službe pa tako velike, da ljudje nimajo več časa zase. Vse bolj pomembno jim je, da najdejo podjetje, ki ne pričakuje, da se boš za službo pretrgal na pol. Pri nas pričakujemo, da vsak da od sebe največ, kar lahko, a da pri tem ne zapostavlja družine in bližnjih, ne dela 20 ur na dan in si privošči tudi dopust. Pridobitev certifikata je bila za nas le formalizacija tega, kar smo itak že počeli, smo pa ob tem dobili ideje še za nekatere dodatne ukrepe za prijaznost družini.

Izkušnje iz tujine, ki ste jih omenili, so bile očitno pomembna prelomnica tudi za vas, saj ste že v srednji šoli nekaj časa preživeli v tujini in tam sklenili prvi posel.

V srednji šoli sem dobil štipendijo in šel za pol leta na izmenjavo v ZDA v Lousiano. Ta izkušnja je bila ravno v pravem trenutku, saj se mi je pri 16, 17 letih spremenil pogled na svet. Od tam sem odnesel tudi neko sproščenost, saj na jugu ZDA življenje poteka bolj počasi in prijazno, tega se malce nalezeš. To poskušam prenesti naprej, da torej na svetu ni vse tako resno in da se je treba kdaj malo pošaliti, pa je vse lepše.
Že pred odhodom tja sem delal spletne strani za prijatelje, v ZDA pa sem za podjetje družine, pri kateri sem stanoval, pripravil spletno stran in dobil kakih 300 dolarjev, kar je bil moj prvi posel. Po vrnitvi sem najprej malo študiral in nekaj časa delal kot internetni novinar, zraven pa kot samostojni podjetnik ponujal tudi izdelavo spletnih strani in spletne trgovine. Ko so prijatelji na Jesenicah ustanovili podjetje za registracijo domen, pa smo naše dejavnosti združili in začelo se je.

Menda ste prvih deset naročil v spletni trgovini dobili šele po dveh mesecih, zdaj pa jih imate že več kot 9000 na mesec.

Pred kratkim smo jih imeli celo 10.000, kar je naš nov rekord. Promet pa se je povečal od 100.000 evrov v prvem letu že na sedanjih skoraj 15 milijonov evrov letnega prometa. Kar neverjetno, glede na to, da sprva sploh nismo nameravali imeti lastne spletne trgovine, ampak smo želeli ponuditi le storitev postavitve take trgovine za večja podjetja. A ker smo bili tako majhni, da smo težko pristopili k takšnim podjetjem in jim kar dajali nasvete, smo se odločili, da za referenco naredimo svojo spletno trgovino z računalniki. Pa se je to kar prijelo. Zdaj je to trgovina, ki je najbolj sodobna in najbolj primerljiva s svetom.

Ljudje so torej čedalje bolj naklonjeni takšnim nakupom. Vseeno pa so do tega mnogi še zadržani, ker se bojijo, da bi s spletnim nakupom lahko prišlo do zlorabe podatkov z njihovih kartic. Kako se spopadate s takšnimi strahovi in nevarnostmi?

Takšne zlorabe se v medijih obešajo na veliki zvon, čeprav je njihov delež zelo majhen glede na število nakupov. V resnici je nakup na internetu varnejši kot plačilo s kartico kjer koli v trgovini ali lokalu, kjer trgovec vzame kartico in se umakne z njo. Na spletu imaš kartico ves čas pri sebi. A ker so plačilne kartice ljudem res še malo tuje, ponujamo tudi možnost plačila z gotovino po povzetju, po mobilnem telefonu z moneto ali pa z nakazilom po predračunu. Tako smo se prilagodili tudi bolj klasičnim in varnim načinom v očeh ljudi.

Vas kaj skrbita finančna kriza in prihajajoča recesija?

Niti ne. Na srečo delamo v branži, ki zelo hitro raste. Spletna trgovina je mogoče celo odgovor na težave, ki jih prinaša kriza. Ta bo povzročila, da bo manj investicij v infrastrukturo, tudi gradenj novih nakupovalnih centrov, zato se bodo ljudje lahko obrnili na internet, kjer lahko kupijo ceneje kot v kateri koli drugi trgovini. Če bodo ljudje začeli varčevati, bo to dobro za nas. 

Česa pa največ prodate?

Začeli smo kot računalniška trgovina in se šele kasneje razširili na 13 oddelkov, od žog do avtomobilskih gum. Še vedno največ prodamo prav računalniške opreme, hit pa so bili v zadnjem času tudi digitalni fotoaparati in avtomobilske navigacije.

Vir: www.dnevnik.si

(Zapri)

Skladno z oblikovano vizijo vplivati, da gazele postanejo družbeno gibanje in utemeljijo pojem dinamične rasti, prepletene z družbeno odgovornostjo, se od leta 2008 izbor krepi prav na področju odkrivanja prvin trajnostnega razvoja.

Družbeno odgovornost je metodologija v letu 2008 umestila v proces izbire kandidatov za zmagovalne gazele. Raziskovali so jo Dnevnikovi novinarji, ki so v intervjujih znotraj podjetniške zgodbe kot osrčja izbora skušali ugotoviti odnos dinamičnih podjetnikov do lokalnega in širšega okolja, zaposlenih, narave. Pri tem se je preiskovalno novinarstvo naslonilo na model ugotavljanja trajnostne rasti, ki ga je v svojem magistrskem delu razvila prejemnica zlatega priznanja za mednarodni projekt na Študentski poslovni konferenci 2008, mag. Andreja Lavrenčič.

Projekt je leta 2008 prinesel še dve metodološki nadgradnji. Prva je ugotavljanje potencialnih kandidatov na podlagi sintetiziranega kazalnika, ki petletno dinamiko rasti prodaje dopolnjuje z dodano vrednostjo in njeno rastjo v petih letih ter indeksom DaBeg, ki omogoča primerjavo stopnje rasti zaposlenih med različno velikimi podjetji. Druga novost je okrepitev procesa izbora z informacijo o stopnji verjetnosti propada podjetja, ki ga po lastni metodologiji izračunava partner projekta Gazele, družba Bisnode.

Na visoka mesta na lestvici najhitreje rastočih podjetij so se letos uvrščala podjetja, ki so v uredniško-metodološkem timu zbujala vprašanja, kot je na primer: ali je lahko podjetje, ki je v preteklosti prejelo državno pomoč, gazela? Kaj pa petdeset let staro podjetje, ki je bilo nekoč državno, potem pa je prešlo v last slovenskega finančnega investitorja s sedežem v tujini?

Pri odločanju je metodološko-uredniški tim vodila usmeritev slovenskega pionirja podjetništva, člana sveta Gazel, dr. Viljema Pšeničnyja (pred leti je dinamičnemu podjetništvu posvetil tudi svoje doktorsko delo): »Menim, da je eden najpomembnejših kriterijev, da lahko govorimo o gazeli, ta, da mora gazelo voditi ali upravljati dinamični podjetnik. Če za hitro rastočim podjetjem po kriterijih, ki veljajo za vse, stoji dinamični podjetnik, potem je moje mnenje, da gre za gazelo. Za ilustracijo: mislim, da je bila leta 2003 med prvimi desetimi gazelami v Evropi družba iz Avstrije, ki je bila stara 100 let, s tem, da 95 let ni bila gazela, ampak je to postala, ko jo je prevzel neki podjetnik. Pred tem je bila v družinski lasti, ugledna, vendar nič posebnega. Tudi v Sloveniji je bilo v minulih letih kar nekaj gazel, ki so bile nekoč družbena podjetja, po prevzemih pa so postala hitro rastoča.« Na srečanju sveta Gazel maja letos je prisotne presenetil z izjavo: »Tudi Primož Trubar je bil gazela.«

»Vprašanja so enaka, ne pa tudi odgovori. Kaj pomeni biti dober v poslu? Znati poiskati vedno nove odgovore. To je lastnost, ki odlikuje gazele,« je bilo oktobra 2003 zapisano v uvodniku tematske številke, posvečene gazelam. Pet let pozneje metodologija izbora sledi istemu poslanstvu spodbujanja rasti in odkrivanja najboljših med najhitreje rastočimi. In je pri tem še posebno pozorna na izzive, ki se odpirajo gazelam ter gospodarstvu na področju zaposlovanja in zaposljivosti.

Tudi prihodnja leta bodo gazele tisti dinamično rastoči posamezniki, podjetja in organizacije, ki uresničujejo vrednote rasti, uspeha in širine. Najboljši ne pristajajo na ultimat ali-ali, sposobni so obojega: dinamične in hkrati trajnostno naravnane rasti. Rast takšnih podjetij po mednarodnih raziskavah v petdesetih letih presega povprečno tržno rast kar za štirinajstkrat.

Zato bistvo (metodologije) projekta Gazela vztrajno ostaja enako: spodbujamo rast. Podjetij, posameznikov, zaposlenih, gospodarstva, širšega okolja, Slovenije, Evrope. In sebe.

Vir: www.dnevnik.si
(Zapri)

Po začasnih podatkih državnega statističnega urada je bilo v drugem četrtletju v mednarodnem prevozu prepeljanega 1,9 milijona ton blaga, naloženega v Sloveniji, in z njim opravljenih 1292,8 milijona tonskih kilometrov. Blaga, razloženega v Sloveniji, pa je bilo prepeljanega 1,9 milijona ton, z njim pa je bilo opravljenih 1052 milijonov tonskih kilometrov.

V okviru mednarodnega prevoza je bilo s prevozom po tujini in kabotažo po oceni prepeljanega 1,6 milijona ton blaga in opravljenih 1190,4 milijona tonskih kilometrov, še navaja statistični urad.

Vir: www.dnevnik.si

(Zapri)

Kot smo že poročali, bodo zaposleni v režiji v prihodnjih mesecih prejeli za deset odstotkov nižje plače. Čeprav v Vegradu zatrjujejo, da se ukrep nanaša le na »pisarniški« del kadra, bo uprava delavcem v proizvodnji črtala do dvajset nadur, uvedla pa je tudi odbitke za slabo opravljeno delo v višini pet odstotkov mesečnega prejemka. V petek nam sicer ni uspelo izvedeti, ali in za koliko so si osebne prejemke znižali tudi v vodstvu družbe. V Vegradu sicer poudarjajo, da »so zaposleni ukrepe sprejeli pozitivno«, in priznavajo, da se »zavedajo, da bo glavna težava v prihodnje zmanjševanje obsega gradbenih del na trgu«.

Vir: www.dnevnik.si
(Zapri)

Nova štirisedežnica bo na Krvavcu nadomestila dotrajano dvosedežnico Tiha dolina, kar bo pripomoglo k zmanjšanju vrst in večjemu udobju ter varnosti. Namenjena bo predvsem začetnikom in slabšim smučarjem, ki takšno sodobno, evropskim smučiščem primerljivo napravo že dolgo časa čakajo, je za STA pojasnil vodja tehničnega sektorja v Rekreacijsko-turističnem centru (RTC) Krvavec Marko Grebenc.

Na Krvavcu hkrati z montažo nove štirisedežnice poteka dopolnitev sistema za umetno zasneževanje, novost pa bo tudi izvennivojsko križanje smučarskih prog na zgornji postaji sedežnice. Narejena bo betonska konstrukcija, ki bo omogočala lažje in bolj varno srečevanje smučarjev. Omenjena novost v Sloveniji bo skupaj z investicijo v štirisedežnico in zasneževanje stala okoli dva milijona evrov.

Izključno na naravni sneg tudi letos računajo na Voglu, saj ostaja v veljavi dosedanji zakon o Triglavskem narodnem parku, ki smučišču nad Bohinjem ne omogoča umetnega zasneževanja in obnove zastarelih žičniških naprav. Zato direktor Žičnic Vogel Tomaž Šumi že komaj čaka novi zakon. Medtem pa lahko smučarjem ponudijo predvsem izboljšano gostinsko ponudbo, saj novosti na samem smučišču letos ne bo.

Šumi upa, da bodo novo zimsko sezono začeli prej kot minulo zimo, ko se je smuka na Voglu začela šele 8. januarja. Vse do konca sezone pa so na smučišču našteli 100.000 smučarjev. Še enkrat več smučarjev je bilo v Kranjski Gori, kjer je prvi sneg zapadel šele 4. marca, medtem ko je prej smučanje potekalo na umetnem snegu. Letos se Klavdija Gomboc iz Rekreacijsko-turističnega centra (RTC) Kranjska Gora nadeja, da bodo pobočja uspeli zasnežiti že v prvi polovici decembra, medtem ko je uradni začetek sezone predviden za 21. december.

Vsekakor pa bi lahko k povečanju obiska v Kranjski Gori lahko pripomogle nižje cene vozovnic. Na smučišču, ki je dolgo veljalo za najdražje v Sloveniji, so se namreč letos odločili, da cene poenotijo z ostalimi večjimi smučišči, in sicer Pohorjem, Krvavcem in Roglo, ter se na ta način odzovejo na svetovno gospodarsko recesijo in poskušajo smučanje približati ljudem. Celodnevna vozovnica za odraslega bo tako stala 28 evrov, kar je nekoliko manj kot lani.

Vir: www.dnevnik.si

(Zapri)