Kvadratni meter stanovanja v Zagrebu, ki je najpomembnejši lokalni nepremičninski trg na Hrvaškem, je novembra stal 1881 evrov, kar je 5,3 odstotka manj kot novembra lani. Povprečna cena kvadratnega metra stanovanja na Reki je bila prejšnji mesec 1695 evrov, v Makarski pa 2430 evrov, kar kaže na velike razlike med cenami na severnem in južnem Jadranu, izpostavlja nepremičninski portal.

Medtem je bila novembra povprečna cena kvadratnega metra hiše na obali 1529 evrov, kar je 4,2 odstotka manj kot novembra 2008, a vseeno 0,5 odstotka več kot oktobra letos. CentarNekretnine poudarja, da cene nepremičnin letos skoraj nenehno rahlo padajo, medtem ko so bile lani večinoma višje iz meseca v mesec. Nepremičninski strokovnjaki ne pričakujejo, da bodo ukrepi Hrvaške narodne banke (HNB), ki je ukinila obveznosti bank, da ob več kot 12-odstotnem dvigu obsega posojil letno vpisujejo blagajniške zapise HNB, pomagale oživitvi nepremičninskega trga.

Pojasnjujejo, da ob umiku omejitev HNB sedem bank za nova posojila predvideva le dodatnih 18,7 milijona evrov, kar pa ne bo dovolj za reanimacijo trga. Direktor CentraNekretnina Domenico Devescovi je poudaril, da bodo cene nepremičnin na Hrvaškem še nižje. Pojasnjuje, da so bile cene pred dvema letoma višje kot so danes, transakcije pa so bile prav tako neprimerljivo večje. "Glavni razlog so bila pozitivna pričakovanja državljanov glede delovnih mest, zvišanja plač in vrednosti njihovih nepremičnin", je spomnil Devescovi.

Nepremičninskega trga ne bo možno obuditi, če ne bo zvišanja učinkovitosti hrvaškega gospodarstva in javnega sektorja, pa ocenjujejo strokovnjaki CentarNekretnina. Tudi raziskava spletnega portala Crozilla, ki je specializiran za prodajo, oddajanje in nakup nepremičnin, kaže, da so cene nepremičnin v vseh večjih hrvaških mestih občutno nižje, kot so bile v prejšnjih letih. Poudarja, da je v primerjavi z letom 2007 cena kvadratnega metra stanovanja v Zagrebu danes nižja za 153 evrov. Kot ovire, s katerimi se državljani srečujejo pri nakupu stanovanj, izpostavlja neugodne obresti, negotovost delovnega mesta in strah pred poglobitvijo gospodarske krize.

Vir:Dnevnik.si

Avstralija je oktobra, kot je znano, postala prvo izmed največjih gospodarstev na svetu, ki je svojo ključno obrestno mero zvišalo prvič po lanskem izbruhu svetovne finančne krize. Avstralska centralna banka je oktobra ključno obrestno mero zvišala za 0,25 odstotne točke na 3,25 odstotka ter jo tako dvignila z najnižje ravni v zadnjih 49 letih.

Avstralija je sicer svetovno finančno in gospodarsko krizo prebrodila razmeroma bolje kot večina drugih razvitih gospodarstev, med drugim na račun uspešnosti 39 milijard dolarjev težkega svežnja ukrepov za spodbujanje gospodarstva ter močnega povpraševanja iz Kitajske in drugih azijskih držav po njenih naravnih virih.

Kot pravijo v centralni banki, je bil padec avstralskega gospodarstva razmeroma blag, podatki o zaupanju in poslovnih razmerah pa kažejo, da je gospodarstvo v fazi postopnega okrevanja. Ob tem dodajajo, da učinki prvih faz fiskalnih spodbud na potrošniško povpraševanje popuščajo, vendar pa se je povpraševanje zdaj začelo povečevati na račun porabe za javno infrastrukturo. Centralna banka za letos napoveduje 1,75-odstotno rast, za leto 2010 pa 3,25-odstotno.

Vir:Dnevnik.si

Peking - Predsednik Evropske centralne banke (ECB) Jean-Claude Trichet je dejal je, da so predstavniki EU na srečanju Peking pozvali, naj sprejme bolj prožno politiko glede tečaja juana. Predstavniki EU, med katerimi je bil tudi predsedujoči evroskupini, luksemburški premier Jean-Claude Juncker, so se s kitajskim premierom srečali dan pred vrhom EU-Kitajska, ki bo posvečen podnebnim spremembam.

Vprašanje menjalnega tečaja juana je eno najbolj perečih vprašanj v odnosih med Kitajsko in EU. Kitajska valuta je od poletja 2008 vezana na dolar, zato se evropska stran boji, da bo krepitev evra v primerjavi z juanom prizadela evropski izvoz na Kitajsko in s tem upočasnila gospodarsko okrevanje stare celine.

Juncker je v Nanjingu izjavil, da okrevanje svetovnega gospodarstva še ni dovolj trdno, da bi lahko ukinili stimulativne ukrepe, ki so jih številne vlade uvedle za boj proti finančni krizi. "V evroobmočju v letu 2010 še ne bo prišlo do večjega umika stimulativnih ukrepov," je dejal.

Vir:Delo.si

Po poročanju ameriške tiskovne agencije AP so ekonomisti pričakovali 6,3-odstotno rast bruto domačega proizvoda (BDP). V drugem četrtletju se je BDP v medletni primerjavi okrepil za 6,1 odstotka. Rast v minulem četrtletju nakazuje, da si bo tretje največje azijsko gospodarstvo po svetovni gospodarski krizi opomoglo hitreje od pričakovanj kljub temu, da je kmetijstvo zaradi suše močno prizadeto.

Kmetijstvo namreč k BDP prispeva nekaj manj kot 20 odstotkov. H krepitvi BDP so v tretjem trimesečju prispevali močna industrijska proizvodnja, naraščanje zasebne potrošnje in vladni stimulativni ukrepi. Rudarstvo se je okrepilo za 9,5 odstotka, proizvodnja za 9,2 odstotka.

Zasebna potrošnja se je zvišala za 5,6 odstotka, medtem ko se je javna potrošnja okrepila za 26,9 odstotka. Zalet gospodarske aktivnosti bo po mnenju ekonomistov verjetno spodbudil centralno banko k postopnemu vodenju ostrejše denarne politike. Indijsko gospodarstvo je v lanskem fiskalnem letu, ki se je sklenilo konec marca, raslo po 6,7-odstotni stopnji, kar je najmanj po letu 2003.

 V obdobju od leta 2003 do leta 2008 je povprečna letna rast BDP znašala 8,8 odstotka.

Vir:Dnevnik.si

V petek je bil v Združenih državah Amerike črni petek, ko se začne praznična nakupovalna sezona. Mnogi trgovci na ta dan po prazničnem zahvalnem dnevu vabijo kupce z največjimi popusti v vsej nakupovalni sezoni, ki je letos zaradi krize spet zelo negotova. V nasprotju z borznim zlomom leta 1929 naj bi črni petek prinašal dobre novice. Tako so ga poimenovali, ker je dolgo veljal za najprometnejši dan v letu in za dan, ko naj bi trgovci izplavali iz rdečih številk v črne. Iz statistik o prodaji na ta dan nastajajo zelo resni sklepi o položaju ameriškega gospodarstva, glede na to, da dve tretjini ameriške ekonomije predstavlja potrošnja.

Črni petek naj bi statistikom povedal, kaj se bo v ameriških trgovinah dogajalo v mesecu nakupovalne sezone do božiča in ali Američani porabljajo ali varčujejo. Kadar varčujejo, se živahnosti ameriške ekonomike ne piše dobro. Prve statistike letošnje prodaje so mešane. Podjetje Shoppertrak je ocenilo, da se je prodaja glede na minulo leto povečala za pol odstotka, manj kot je podjetje napovedovalo, a več od napovedi večine od uglednih podjetij, ki so pričakovala ničelno stopnjo do triodstotni padec prodaje.

Prve ocene tudi kažejo, da so ljudje spremenili nakupovalne navade, mnogo manj trošijo na kreditne kartice in se tako izognejo oderuškim obrestim bank na dolg, ki presegajo 20 odstotkov. Kupujejo manj in večinoma le izdelke z največjimi, 40-, 50- in tudi več kot 60-odstotnimi popusti, čeprav so prodajalci pričakovali, da bodo, ko se enkrat znajdejo v trgovini, posegli tudi po drugih izdelkih. Zaradi vsega tega je polodstotno rast prodaje mogoče razumeti kot pozitivno znamenje, če bo napoved zdržala in jo bo potrdila tudi najbolj pričakovana ocena Nacionalnega združenja prodajalcev na drobno. "Prodajalci so morda upali, da bodo časovno omejene razprodaje morda dvignile prodajo še za več, toda tudi rahla rast je pozitivno znamenje za industrijo," ocenjujejo v Shoppertraku.

Naraslo je tudi število nakupov po spletu, ki predstavljajo pet odstotkov prodaje. Popusti na črni petek, ki velja za najugodnejši nakupovalni dan v letu (vsaj pred božičem), so bili letos nekoliko manjši od lanskih ob paniki prodajalcev zaradi krize. Vseeno so bili mnogi Američani pripravljeni žrtvovati nočne ure in stati v vrstah, da se lahko dokopljejo do omejenega števila izdelkov z največjimi popusti. Tradicionalno je šla najbolj v promet elektronika (prenosne računalnike so ponekod ponujali po manj kot 200 dolarjev) in igrače. Uspešnica sezone je letos žužu - hrček na baterije za približno deset dolarjev, ki ga na Kitajskem izdeluje manjše ameriško podjetje.

Žužu je postal tisto, kar je bil nekdaj furby, uspeh izdelka pa je podjetje tako presenetil, da trenutno na ameriškem trgu vlada velikansko pomanjkanje hrčkov na baterije, čakalna doba za naročila po spletu pa znaša približno tri mesece.

Vir:Dnevnik.si

Po precejšnjih izgubah minuli teden si je tokijska borza danes opomogla. Zaskrbljenost zaradi finančnih težav investicijskega holdinga Dubai World se je nekoliko umirila, k višjim tečajem delnic pa je prispeval tudi rahel padec jena v primerjavi z dolarjem. Vlagatelji so se zato znova nekoliko bolj zanimali za nakup delnic največjih japonskih izvoznikov.

Nekoliko manj od pričakovanj analitikov se je oktobra okrepila japonska industrijska proizvodnja. V mesečni primerjavi je bila višje za pol odstotka, je danes po poročanju tujih tiskovnih agencij sporočilo ministrstvo za gospodarstvo, trgovino in industrijo. Septembra se je industrijska proizvodnja v primerjavi z avgustom zvišala za 2,1 odstotka. Sicer pa je konec minulega tedna vlada premiera Jukia Hatojame začela priprave na morebitno sprejetje novega svežnja ukrepov za spodbudo gospodarstvu, da bi se tako drugo največje gospodarstvo na svetu laže spopadlo z naraščajočim tečajem jena in posledičnim dogajanjem na kapitalskem trgu. Načrtovani sveženj naj bi bil po poročanju tiskovnih agencij vreden 31 milijard dolarjev.

Wall Street je minuli teden sklenil s padcem. Delniški indeks Dow Jones je v petek trgovanje končal pri 10.309,92 točke, kar je za 154,48 oz. 1,48 odstotka manj kot v četrtek. Tehnološki indeks Nasdaq pa je izgubil 37,61 točke oz. 1,73 odstotka in se ustavil pri 2138,44 točke. Nafta se je v današnjem elektronskem trgovanju v Aziji podražila na skoraj 77 dolarjev za 159-litrski sod, saj na trgu še vedno prevladuje bojazen pred posledicami finančnih težav investicijskega holdinga Dubai World.

Zahodnoteksaška lahka nafta z januarskim dobavnim rokom se je podražila za 63 centov na 76,68 dolarja za 159-litrski sod. V petek se je pocenila za 1,91 dolarja. Danes so dražje tudi januarske terminske pogodbe za nafto brent, s katero se v Londonu trguje po 77,64 dolarja, kar je za 46 centov več kot v petek. V petek so dogajanje na finančnih in tudi naftnem trgu zaznamovale težave dubajske investicijske družbe Dubai World, ki je zaprosila za odlog plačila dolga v višini 60 milijard dolarjev.

Centralna banka Združenih arabskih emiratov je nato v nedeljo napovedala, da lahko tujim in domačim bankam ponudi dodatna sredstva, s čimer naj bi zajezila bojazni zaradi morebitne prevelike izpostavljenosti nekaterih bank do dubajskega investicijskega holdinga. Dolgoročno pa se cene nafte in njenih derivatov po mnenju nekaterih analitikov, ki jih povzema ameriška tiskovna agencija AP, ne bodo bistveno znižale, tudi zaradi pričakovano nizkega tečaja dolarja. Tako naj bi se cene nafte gibale v razponu od srede 70 do nekaj nad 80 dolarji za 159-litrski sod, menijo analitiki.

Vir:Dnevnik.si

V Londonu se je indeks FTSE 100 v primerjavi s petkom zvišal za 1,10 odstotka na okoli 5246 točke, v Frankfurtu je DAX uvodoma pridobil 0,34 odstotka in se giblje okoli 5703 točke, pariški CAC 40 pa se je medtem znižal za 0,62 in se trenutno giblje okoli 3698 indeksnih točk. Kot poročajo tuje agencije, je na borzah še vedno čutiti negotovost zaradi novic o finančnih težavah Dubaja, ki so pretekli teden dodobra zamajale kapitalske trge po vsem svetu in povzročile občutne padce na domala vse pomembnejših svetovnih borzah.

Vseeno pa so si azijski trgi danes opomogli po strmih padcih konec minulega tedna. V povprečju so osrednji borzni indeksi na vodilnih azijskih borzah višje za približno dva odstotka.

Centralna banka Združenih arabskih emiratov je namreč bankam zagotovila dodatno likvidnost, da bi tako zajezila bojazni pred morebitno preveliko izpostavljenostjo finančnih ustanov do investicijskega holdinga Dubai World.

Dubajska vlada je namreč v sredo upnike vladnega investicijskega holdinga Dubai World in njegove hčerinske družbe Nakheel zaprosila za prestavitev roka za plačilo obveznosti iz kreditov vsaj do konca maja 2010. Hkrati je napovedala tudi preoblikovanje holdinga, ki si je ime med drugim ustvaril z velikimi projekti, kot je umetni otok pred dubajsko obalo. Skupni znesek dolgov naj bi znašal 60 milijard dolarjev.

Vir:Dnevnik.si